Vidovdanska ustava: Razlika med redakcijama

'''Vidovdanska ustava''' je bila ustava [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine SHS]], ki jo je ustavodajna skupščina sprejela [[28. junij]]a [[1921]] (na [[Vidov dan]]). Z njo so uzakonili [[centralizem]] in [[unitarizem]], država pa je postala [[ustavna monarhija]]. [[Kralj]] je dobil [[pooblastilo|pooblastila]] potrjevanja [[zakon]]ov, sklicevanja [[parlament]]a in postal [[vrhovni vojaški poveljnik]]. Ustavo je kralj [[Aleksander I. Karađorđević]] razveljavil 6. januarja 1929, ob uvedbi [[šestojanuarska diktatura|dikaturediktature]].

=== Sprejetje vidovdanske ustave ===

[[28. junij]]a [[1921]], na [[Vidov dan]], je v ustavodajni skupščini potekalo glasovanje o [[Ustava|ustavi]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev| Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Glasovanja o ustavi se niso udeležile vse stranke. Od slovenskih strank se glasovanja niso udeležili poslanci [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]] (KPJ)]] in [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] (SLS)]], ki so 11. oziroma 13. junija protestno zapustili [[konstituanta|konstituanto]]. Vlada se je po njihovem odhodu znašla v težavni situaciji in pojavili so se dvomi ali je sploh mogoče »spraviti ustavo pod streho«. Kljub vsem dvomom pa je vladi uspelo. [[Nikola Pašić|Pašičeva]] vlada se je dan pred glasovanjem v ustavodajni skupščini sestala s poslanci Džemijeta, poslanci [[Jugoslovanska muslimanska organizacija|Jugoslovanske muslimanske organizacije]] in poslanci [[Samostojna kmetijska stranka|Samostojne kmetijske stranke]] (SKS)]]. Sklenili so sporazum, na podlagi katerega si je vlada zagotovila potrebno večino glasov, omenjene stranke pa so z glasovanjem za ustavo dobile nekatere ugodnosti. Tako je npr. predstavnik SKS [[Bogumil Vošnjak]] kmalu zatem postal [[Kraljevina Jugoslavija|jugoslovanski]] poslanik v [[Praga|Pragi]]. [[Slika:Glasovi slovenskih strank.JPG||thumb|right|Opredelitev slovenskih poslancev do vladnega ustavnega predloga]]

Na glasovanju je bilo prisotnih 258 poslancev, od katerih jih je 223 (54 %) glasovalo za ustavo, 35 (8 %) pa proti njej. 161 poslancev ni sodelovalo pri glasovanju. Ustava je bila sprejeta z navadno večino, to pomeni z več kot polovico glasov, po kateri se navadno sprejemali običajni zakoni, ne pa pomembnejši državni akti. Ti so se po uveljavljeni demokratični praksi sprejemali po kvalificirani, dvotretjinski večini.

Temeljna značilnost vidovdanske ustave sta državni [[centralizem]] in narodni [[unitarizem]]. Trdili so, da so [[Slovenci]], [[Hrvati]] in [[Srbi]] (ostalih narodnosti ustava sploh ni omenjala) samo tri različna »plemena« enega naroda. Glavni cilj unitaristične politike je bil izenačiti vsa tri »plemena«. Zato je bil uradni jezik kraljevine srbsko-hrvaško-slovenski, državljane pa so bili po ustavi srbsko-hrvaško-slovenske narodnosti. Unitarizem pa so uzakonjale tudi druge ustavne določbe. Vzporedno z unitarizmom je vidovdanska ustava uzakonila tudi centralizem. Takoj po sprejetju ustave je začela osrednja vlada v Beogradu razpuščati do tedaj še do neke mere avtonomne pokrajinske vlade v Kraljevini SHS. Tako je bila v skladu s 134. členom ustave »[[12. julij]]ajulija [[1921]] razpuščena Deželna vlada za Slovenijo, namesto nje pa je bila [[2. avgust]]aavgusta oblikovana [[Pokrajinska uprava za Slovenijo]]«. NeNa čelu Pokrajinske uprave za Slovenijo je bil pokrajinski namestnik, ki ga je imenoval kralj. V [[Ljubljana|Ljubljani]] je to [[11. julij]]ajulija postal [[Ivan Hribar]] in v tej funkciji ostal do leta [[1923]].

Vidovdanska ustava je bila v veljavi vse do leta [[1929]], ko jo je [[Aleksander I. Karađorđević|kralj Aleksander ]] ukinil in uvedel t. i. [[šestojanuarska diktatura|šestojanuarsko diktaturo]].

Borak* Cvirin, NJ., ČepičGrdina, ZI., FischerIvanič, JM. idr., Slovenska novejšaIlustrirana zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848-1992Slovencev, Ljubljana, 20051999, Mladinska knjiga.