Antilibanon
Antilibanon (arabsko جبال لبنان الشرقية, latinizirano: Jibāl Lubnān ash-Sharqiyyah, dob. 'Vzhodne gore Libanona'; libanonska arabščina جبال الشرقية, Jbel esh-Shar'iyyeh, "Vzhodne gore") je gorska veriga na skrajnem vzhodu Libanona, prek katere teče državna meja s Sirijo. Na zahodu se strmo spušča proti dolini Beka, na vzhodni strani pa se polagoma (terasasto) spušča do doline Helbun, kjer leži tudi sirska prestolnica Damask.
| Antilibanon | |
|---|---|
| جبال لبنان الشرقية | |
 Hermon, najvišji vrh Antilibanona, gledano proti severu z gore Bental | |
| Najvišja točka | |
| Vrh | Hermon |
| Nadm. višina | 2.814 m |
| Dimenzije | |
| Dolžina | 150 km |
| Geografija | |
 Satelitska slika Libanona. Zasnežena območja bližje obali je Libanonsko gorovje, zasnežena območja bolj v notranjosti pa je gorovjew Antilibanon.
| |
| Lega | Sirija, Libanon, Golansko višavje (okupirano ozemlje Izraela) |
| Koordinate gorovja | 34°00′N 36°30′E / 34°N 36.5°E |
Etimologija
urediNjegovo zahodno ime Antilibanon izhaja iz grške in latinske besede Antilibanus, ki izhaja iz njegovega položaja nasproti (anti-) in vzporednega z libanonskim gorovjem (Libanus).
Geologija
urediAntilbanon je dolg približno 150 kilometrov. Na jugu območje meji na nižje ležečo planoto Golansko višavje, vendar vključuje najvišja vrhova, in sicer goro Hermon (Jabal el-Shaykh v arabščini) z 2814 metri in Ta'la't Musa z 2669 metri. Vrhovi na libanonsko-sirski meji so večji del leta pokriti s snegom.
Antilibanonske gore so antiklinala. Njihove prevladujoče kamnine so apnenec in kreda iz jurskega obdobja.
Geografija
urediNa severu segajo skoraj do zemljepisne širine sirskega mesta Homs. Gore se na jugu končajo z goro Hermon, ki meji na Golansko višavje; slednje je drugačna geološka in geomorfološka entiteta, vendar se geopolitično pogosto obravnava skupaj z južnimi pobočji gore Hermon, ki sta del območja Golan, ki ga zaseda Izrael. Zahodno od Antilibanona ležijo doline, ki ga ločujejo od Libanonskega gorovja v osrednjem Libanonu: dolina Beka na severu in dolina reke Hasbani na jugu. Na vzhodu, v Siriji, leži vzhodna planota, kjer je mesto Damask.
Gore zagotavljajo padavinsko senco regiji na svojem vzhodu, kot sta dolina Beka in celo Sirska puščava, ki padata na zavetrno stran gora.
Pomembna tihotapska pot med Libanonom in Sirijo poteka skozi Antilibanonske gore.[1]
Ekologija
urediObmočje je znano po marelicah in češnjah ter kamnolomih. V gorah uspevajo grmi mandljevca (Prunus amygdalus, syn. Prunus dulcis) in pistacije. Na zahodni strani manjši listnati gozdovi in izolirani suhi iglasti gozdovi s kilikijsko jelko (Abies cilicica), [[libanonska cedra|libanonsko cedro]g (Cedrus libani) in grškim brinom (Juniperus excelsa). Subalpske in alpske rastlinske združbe se pojavljajo nad 2500 metri. Paša ovc in koz je povzročila povečano erozijo preostalih gozdov ter precejšnje propadanje tal in vegetacije. Prevladujoča oblika gospodarstva je ekstenzivna nomadska paša.
Obstajajo različne endemične rastline, najdene in poimenovane po regiji (s posebnim vzdevkom, ki pomeni antilibanonski). Sem spadajo mleček Euphorbia antilibanotica, vrednik Teucrium antilibanoticum, motovilec Valerianella antilibanotica[2] in perunika Iris antilibanotica.[3]
Sklici
uredi- ↑ Bulos, Nabih (31. julij 2017). »Lebanon's Hezbollah group insists: We're not the 'menace' Trump says we are«. Los Angeles Times (v ameriški angleščini). ISSN 0458-3035. Pridobljeno 23. septembra 2017.
- ↑ »Eastern Mediterranean Endemic Plants«. terrestrial-biozones.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. oktobra 2017. Pridobljeno 25. marca 2016.
- ↑ »Iris antilibanotica Dinsm. is an accepted name«. theplantlist.org (The Plant List). Pridobljeno 25. marca 2016.
Zunanje povezave
uredi
