Wikipedija

Debian

prosti Unixu podoben operacijski sistem

Debian (izgovorjava [débian] ali po izvirniku [débien], /ˈdɛbiən/) je operacijski sistem, sestavljen iz programskih paketov kot prosto programje, izdanih z licenco GPL in ostalimi prostimi licencami. Primarna oblika Debian GNU/Linuxa, ki uporablja Linuxovo jedro in GNU operacijske pripomočke, je priljubljena in vplivna distribucija Linux. Distribucija se vrši preko strežnikov, ki vsebujejo na tisoče programskih paketov, kateri so pripravljeni na uporabo in namestitev. Debian je znan po doslednem upoštevanju načel filozofije UNIXa in prostega programja, ter skupnemu razvijanju programske opreme in njegovemu preskušanju. Lahko se uporablja tako na delovnih postajah kot na strežnikih in je zaradi svoje varnosti in stabilnosti mnogokrat uporabljan kot izhodišče za veliko drugih distribucij.

Debian GNU/Linux
Debian GNU/Linux 12 »Bookworm« z namizjem GNOME
RazvijalecProjekt Debian
Družina OSpodobni Unix (GNU/Linux)
Stanjestabilno / aktivno
Izvorna kodaFOSS
Prva izdaja15. september 1993 (1993-09-15)
Zadnja izdaja12.7 / 31. avgust 2024 (2024-08-31)
Razpoložljivi jezikimnogojezičen:
angleščina
slovenščina
+ 76 jezikov
Metoda posodobitveAPT (na voljo več vmesnikov)
Upravljalnik paketadpkg
Podprte platformex86-64, arm64, armel, armhf, i386, mips64el, ppc64el, s390x
mips
riscv64 (v delu)[1]
Vrsta jedramonolitično
UserlandGNU
Privzeti uporabniški vmesnik
Licencaprosto programje (večinoma GPL), v neprivzetih primerih tudi lastniško programje
Spletno mestowww.debian.org

Zgodovina

uredi

Distribucija Debian je bila prvič objavljena 16. avgusta 1993. Napisal jo je takrat še kot študent Ian Murdock. Ime Debian izvira iz kombinacije imena njegove takratne partnerke (kasneje bivše žene) Debre Lynn in njegovega imena Ian. Murdock je bil vodja projekta Debian od avgusta 1993 do marca 1996.

Vodje projekta

uredi
Vodja Prvo leto Skupaj let Starost ob prevzemu vodenja
Murdock, Ian 1993 3 a 20
Perens, Bruce 1996 2 b 38
Jackson, Ian 1998 1 c
Akkerman, Wichert 1999 2
Collins, Ben 2001 1
Garbee, Bdale 2002 1
Michlmayr, Martin 2003 2
Robinson, Branden 2005 1
Towns, Anthony 2006 1 27
Hocevar, Sam 2007 1 28
McIntyre, Steve 2008 2 34
Zacchiroli, Stefano 2010 3 31
Nussbaum, Lucas 2013 2
McGovern, Neil 2015 1
Dogguy, Mehdi 2016 1
Lamb, Chris 2017 2
Hartman, Sam 2019 1
Carter, Jonathan 2000 4 38
Andreas Tille 2024 trenutno
  • ^a Od avgusta do marca
  • ^b Od aprila do decembra
  • ^c Od januarja do marca

Indeks izdaj

uredi
  • stabilna distribucija z imenom »Bookworm« različica 12.0, izdana 10. junija 2023 po več kot dveh letih priprav.
  • preskusna distribucija z imenom »Trixie«, ki vsebuje novejše programe in bo prešla v fazo stabilnega sistema, ko bo pripravljena.
  • nestabilna distribucija z imenom »Sid«, kjer se programska oprema še razvija in ne bo nikoli uradno izdana (nestabilna distribucija ima vedno enako ime).

Starejše izdaje

uredi
 
Debian 5.0 »Lenny« z namizjem GNOME.

Debian je izdal sedemnajst velikih stabilnih izdaj:[2]

legenda
stara izdaja; nepodprta
stara izdaja; še vedno podprta
trenutna izdaja
pregledna izdaja
prihodnja izdaja

TBA je angleška kratica in pomeni bo najavljeno.

različica kodno ime izdano platforme paketi polna podpora opombe
1.1 Buzz 1996-06-17 1 474 1996-09 dpkg, tranzicija ELF, Linux 2.0
1.2 Rex 1996-12-12 1 848 1996 -
1.3 Bo 1997-06-05 1 974 1998-05-14 -
2.0 Hamm 1998-07-24 2 ≈ 1.500 1999-02-15 Tranzicija glibc, nova platforma: m68k
2.1 Slink 1999-03-09 4 ≈ 2.250 2000-09-30 APT, novi platformi: alpha, sparc
2.2 Potato 2000-08-15 6 ≈ 3.900 2003-06-30 Novi platformi: arm, powerpc
3.0 Woody 2002-07-19 11 ≈ 8.500 2006-06-30 Nove platforme: hppa, ia64, mips, mipsel, s390
3.1 Sarge 2005-06-06 11 ≈ 15.400 2008-03-31 Modularna inštalacija, poluradna podpora amd64
4.0 Etch 2007-04-08 11 ≈ 18.000 2010-02-15 Grafična inštalacija, tranzicija udev, modularna tranzicija X.Org, nova platforma: amd64, opuščena platforma: m68k. Zadnja posodobitev 4.0r9 izdana 2010-05-22.
5.0 Lenny 2009-02-14 11+1 ≈ 23.000 2012-02-06 Nova platforma/binarna ABI: armel. 32-bitna hardverska podpora SPARC opuščena. Polna podpora Eee PC. Zadnja posodobitev 5.0.10 izdana 2012-03-10.[3]
6.0 Squeeze 2011-02-06 9+2 ≈ 29.000 2014-05-31 Nove platforme/jedra: kfreebsd-i386, kfreebsd-amd64, opuščene platforme: alpha, arm.[4] eglibc v skladu z glibc.[5] Odstranitev starih knjižnic, kot npr. GTK 1. Privzeto Linuxovo jedro očiščeno neprostega firmwarea.
7 Wheezy 2013-05-04 11+2 ≈ 37.000 2018-05 Novi platformi: armhf, s390x Odstranitev starih knjižnic, kot npr. Qt3. Predstavitev podpore več platformam.
8 Jessie 2015-04-25 10 ≈ 43.000 2020-06 systemd kot privzeti inicializacijski sistem
9 Stretch 17. junij 2017 10 ≈ 52.000 2022-06  
10 Buster 6. julij 2019 10 ≈ 59.000 2024-06  nftables namesto iptables. Wayland namesto Xorg. AppArmor.
11 Bullseye 14. avgust 2021 9 59,551 2026-06
12 Bookworm 10. junij 2023 9 64,419 2028-06
13 Trixie TBA TBA TBA TBA
14 Forky TBA TBA TBA TBA
nestabilna Sid / / / /

Kodirna imena za izdajo Debiana, so imena likov iz animiranega filma Toy story. Ime različice 5.0 je posvečeno Thiemu Seuferju, zelo dejavnemu sodelavcu Debiana, predvsem zaradi prenosa na arhitekturo MIPS, ki je tragično umrl v avtomobilski nesreči 26. decembra 2008.[6]

Paketi

uredi

Distribucija Debian se od ostalih razlikuje tudi po tem, da ima raznoliko strukturo nalaganja programske opreme. Vsi paketi, ki so vključeni v uradno Debianovo izdajo so prosto programje. To zagotavlja prosto uporabo in dobavo paketov in njihovo kompletno izvorno kodo. Distribucija Debian je, kar je vkjučeno v glavnino »main« sekcijo Debianovega arhiva.

Debian ponuja tudi ostale sekcije paketov, ki ne morejo biti vključeni v glavnino »main« distribucije, zaradi omejenih licenc ali pravnih zadev. Te vsebujejo:

  • Prispevek »Contrib« - Paketi v tem sklopu so izdani s prosto licenco imetnika, vendar so odvisni od ostale programske opreme, ki ni prosta.
  • Ne-prosta »Non-Free« - Paketi v tem sklopu so izdani z licenco, ki omejuje uporabo ali distribucijo programske opreme.

Platforme

uredi
 
Debian 4.0 »Etch« z namizjem KDE.
 
Delovna postaja HP 9000 C110 na osnovi arhitekture PA-RISC kjer se nalaga Debian GNU/Linux 5.0 »Lenny«


Z različico Trixie so uradno podprte sledeče platforme:

  • amd64: x86-64 arhitektura z 64-bitnim okoljem in podporo za 32-bitno programsko opremo
  • arm64: ARMv8-A arhitektura
  • armel: podprta do različice Buster
  • armhf: ARMv7
  • mips64el: 64-bit MIPS
  • mipsel: 32-bit MIPS
  • ppc64el: PowerPC
  • riscv64: 64-bit RISC-V
  • s390x: namenjena zamenjavi s390

Neuradno podprte platforme, ki so del unstable distribucije:

Splošne značilnosti

uredi

Brez grafičnih vmesnikov osnovni OS različice 5.0 na trdem disku zavzame prostor približno 2,5 GB prostora, grafični vmesniki pa se razširijo na dodatnih 3 GB.

Distribucije, ki temeljijo na Debianu

uredi

Glej tudi

uredi

Sklici

uredi
  1. ↑ »RISC-V - Debian Wiki«. Arhivirano iz spletišča dne 20. marca 2018. Pridobljeno 24. januarja 2018.
  2. ↑ »A Brief History of Debian: Debian Releases« (v angleščini). Debian. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. maja 2013. Pridobljeno 31. oktobra 2008.
  3. ↑ »Debian -- News -- Debian GNU/Linux 5.0 updated« (v angleščini). Debian. Pridobljeno 31. januarja 2010.
  4. ↑ Barth, Andreas. »Release architectures« (v angleščini). Pridobljeno 1. oktobra 2009.
  5. ↑ »Aurelien's weblog: Debian is switching to EGLIBC« (v angleščini). Aurélien Jarno. Pridobljeno 21. maja 2009.
  6. ↑ »Debian mourns the loss of Thiemo Seufer« (v angleščini). 19. december 2008. Pridobljeno 8. aprila 2009.

Zunanje povezave

uredi


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Debian&oldid=6292439«