Indonezijščina
Indonezijščina (indonezijsko bahasa Indonesia) je uradni jezik Indonezije.[3] Je standardizirana različica malajščine,[4] avstronezijskega jezika, ki se že stoletja uporablja kot lingua franca na večjezičnem indonezijskem arhipelagu. Indonezija je četrta najbolj naseljena država na svetu in večina prebivalstva govori indonezijsko, zaradi česar je en najbolj razširjenih jezikov na svetu.[5]
| Indonezijščina | |
|---|---|
| bahasa Indonesia | |
| Materni jezik |  Indonezija |
Št. maternih govorcev | 43 milijonov[1] drugi jezik: 156 milijonov (popis 2010)[1] |
Zgodnejše oblike | stara malajščina
|
| Pisava | latinica (indonezijska abeceda) Ilindonezijska braillova pisava |
| BISINDO, SIBI | |
| Uradni status | |
Uradni jezik |  Indonezija
Predloga:Podatki države ASEAN |
Priznani manjšinski jezik | |
| Regulator | Agencija za razvoj in krepitev jezika |
| Jezikovne oznake | |
| ISO 639-1 | id |
| ISO 639-2 | ind |
| ISO 639-3 | ind |
| Glottolog | indo1316 |
| Linguasphere | 31-MFA-ac |
 Države, kjer je indonezijščina večinski jezik
Države, kjer je indonezijščina manjšinski jezik | |
Večina Indonezijcev govori tekoče poleg državnega jezika vsaj še enega od več kot 700 domačih lokalnih jezikov, kot sta javanščina in sundanščina, ki se pogosto govorijo doma in v okviru lokalnih skupnosti.[6][7] Večina uradnega šolstva in skoraj vsi državni množični mediji, vlada, javna uprava in sodstvo ter druge oblike oblike sporazumevanja so v indonezijščini.[8]
Izraz "indonezijščina" se v osnovi povezuje z državnim standardnim narečjem bahasa baku.[9] Vendar v širšem smislu vključuje različne lokalne različice, ki se govorijo širom indonezijskega arhipelaga.[4][10] Standardna indonezijščina je omejena večinoma na uradne situacije in obstaja v diglosičnem razmerju z ljudskimi malajskimi različicami, ki se pogosto uporabljajo za dnevno sporazumevanje ter soobstajajo s prej omenjenimi regionalnimi jeziki.[9][6]
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 Badan Pusat Statistik (28. marec 2013). »Penduduk Indonesia Hasil Sensus Penduduk 2010 (Result of Indonesia Population Census 2010)«. Penduduk Indonesia Hasil Sensus Penduduk ... = Population of Indonesia : Result of Indonesia Population Census: 421, 427. ISSN 2302-8513. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. aprila 2015. Pridobljeno 12. aprila 2015.
- ↑ »East Timor Languages«. www.easttimorgovernment.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 21. marca 2016.
- ↑ – prek Wikivir.
- ↑ 4,0 4,1 Uri Tadmor (2008). »Grammatical borrowing in Indonesian«. V Yaron Matras; Jeanette Sakel (ur.). Grammatical Borrowing in Cross-Linguistic Perspective (v angleščini). Walter de Gruyter. str. 301. ISBN 978-3-11-019919-2.
- ↑ James Neil Sneddon. The Indonesian Language: Its History and Role in Modern Society. UNSW Press, 2004. Page 14."
- ↑ 6,0 6,1 Setiono Sugiharto (28. oktober 2013). »Indigenous language policy as a national cultural strategy«. The Jakarta Post. Arhivirano iz spletišča dne 16. septembra 2018. Pridobljeno 9. januarja 2014.
- ↑ Hammam Riza (2008). »Resources Report on Languages of Indonesia« (PDF). Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 9. januarja 2014. Pridobljeno 9. januarja 2014.
- ↑ [1]
- ↑ 9,0 9,1 Sneddon, James (2003). »Diglossia in Indonesian«. Bijdragen tot de Taal-, Land- en Volkenkunde. 159 (4): 519–549. doi:10.1163/22134379-90003741. ISSN 0006-2294. JSTOR 27868068.
- ↑ Uri Tadmor (2009). »Malay-Indonesian«. V Bernard Comrie (ur.). The World's Major Languages (v angleščini). Routledge. str. 791. ISBN 9781134261567.
Glej tudi
uredi
