Kongresna knjižnica
Kongresna knjižnica (uradno angleško Library of Congress) je študijska knjižnica s sedežem v Washingtonu, ZDA, ki uradno deluje v podporo Kongresa Združenih držav Amerike, a je odprta tudi za javnost in velja za de facto nacionalno knjižnico ZDA. Poleg tega ima vloge centra bibliografskih informacij, ameriške agencije za avtorske pravice in nacionalne knjižnice za slepe in invalidne.[2]
 | |
 glavno poslopje knjižnice v Washingtonu | |
| Država | Združene države Amerike |
|---|---|
| Tip | študijska knjižnica |
| Ustanovitev | 1800 |
| Lokacija | Washington, D.C. |
| Koordinati | 38°53′19″N 77°00′17″W / 38.88861°N 77.00472°W |
| Zbirka | |
| Velikost | 158.007.115 vseh katalogiziranih enot (2013)[1] |
| Dostopnost in izposoja | |
| Uporabniki | 535 članov ameriškega Kongresa in njihovi uslužbenci, javnost |
| Druge informacije | |
| Proračun | 598.402.000 USD (2013)[1] |
| Direktor | James H. Billington |
| Osebje | 3.224 (2013)[1] |
| Spletna stran | www |
| Zemljevid | |
 | |
Kongresna knjižnica je bila ustanovljena 24. aprila 1800, ko je predsednik John Adams podpisal zakon o kongresu, ki je zagotovil tudi prenos sedeža vlade iz Filadelfije v novo glavno mesto Washington.[3] Z zbirko preko 34,5 milijona knjig in preko 150 milijonov vseh katalogiziranih enot (po podatkih iz leta 2012) je največja knjižnica v državi ter po nekaterih merilih tudi na svetu.[4][5]
Sprva je imela knjižnica svoje prostore neposredno v stavbi Kongresa (United States Capitol), kar je kmalu vodilo do prostorske stiske, še posebej po tistem, ko je prevzela vlogo nacionalne agencije za avtorske pravice in je pričela prejemati obvezne izvode publikacij od vseh izdajateljev, ki so želeli registrirati avtorske pravice. Zato je bila konec 19. stoletja zgrajena namenska zgradba na Kapitolskem griču nasproti Kongresa, ki je bila kasneje poimenovana po državniku Thomasu Jeffersonu in je še danes sedež knjižnice. Kasneje sta bili poleg nje zgrajeni še dve knjižnični poslopji, Stavba Johna Adamsa (1939) z dodatnim prostorom za zbirke in Spominska stavba Jamesa Madisona (1980), kamor se je preselila administracija.[2] Leta 2007 je pridobila še nekdanji vladni bunker iz hladne vojne v Virginiji, kjer je s preselitvijo zbirke avdio-vizualnega gradiva nastal nacionalni avdio-vizualni arhiv in restavratorski center.[6]
Sklici in opombe
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 »General information«. Kongresna knjižnica. Pridobljeno 8. julija 2014.
- ↑ 2,0 2,1 Tabb, Winston; Cole, John Y., Jr.; Kinney, Angela J.; Underdue, Fern (2003). »Library of Congress«. V Drake, Miriam (ur.). Encyclopedia of Library and Information Science. Zv. 3 (2. izd.). CRC Press. str. 1593–1612. ISBN 9780824720797.
- ↑ »Jefferson's Legacy: A Brief History of the Library of Congress«. Library of Congress. 6. marec 2006. Arhivirano iz spletišča dne 12. marca 2011. Pridobljeno 14. januarja 2008.
- ↑ »The Nation's Largest Libraries: A Listing By Volumes Held«. American Library Association. Oktober 2012. Pridobljeno 7. julija 2014.
- ↑ »Library of Congress«. Britannica Online. Pridobljeno 7. julija 2014.
- ↑ Mashon, Mike (2007). »The Library of Congress National Audio-Visual Conservation Center«. Cinema Journal. Zv. 46, št. 3. str. 140–142. JSTOR 30130537.
Zunanje povezave
uredi
Predstavnosti o temi Library of Congress v Wikimedijini zbirki- Uradno spletno mesto
