Ogled vira Hrošči

{{Preusmeritev|Hrošč}}
{{Taksonomka
| name = Hrošči
| fossil_range = {{Fossil range|318|0}}<small>Pozni [[karbon]]–[[holocen|danes]]</small>
| image = Cicindela_hybrida_Richard_Bartz.jpg
| image_width = 220px
| image_caption = [[Brzci|Brzec]] vrste ''Cicindella hybrida''
| regnum = [[Animalia]] (živali)
| phylum = [[Arthropoda]] (členonožci)
| classis = [[Insecta]] (žuželke)
| subclassis = [[Pterygota]] (krilate žuželke)
| ordo = '''Coleoptera'''
| ordo_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758
| subdivision_ranks = [[Red (biologija)|Podredovi]]
| subdivision =
* [[Archostemata]]
* [[Adephaga]] (mesojedi hrošči)
* [[Myxophaga]]
* [[Polyphaga]] (vsejedi hrošči)
''Glej [[Seznam skupin hroščev]]''
}}

'''Hrošči''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Coleoptera''', [[grščina|grško]] koleos - ''pokrovka'' + pteron - ''krilo'') so [[red (biologija)|red]] v [[razred (biologija)|razredu]] [[žuželke|žuželk]] (Insecta). So daleč najštevilčnejši [[živali|živalski]] red - trenutno je opisanih okoli 350.000 [[vrsta (biologija)|vrst]] hroščev, kar je približno 40 odstotkov opisanih vrst žuželk in četrtina vseh opisanih vrst živali. Tekom evolucije so se izkazali kot izredno uspešna skupina, ki je naselila skoraj vsa življenjska okolja. Odrasle živali pogosto poseljujejo drugačna okolja kot njihove [[ličinka|ličinke]]. S hrošči se ukvarja [[koleopterologija]], posebna veja [[entomologija|entomologije]].

== Telesne značilnosti ==
Hrošči so žuželke raznolikih telesnih velikosti in oblik; med njimi so z okoli 0,5&nbsp;mm dolžine ene od najmanjših vrst žuželk in s 100 g teže ene od najmasivnejših. Njihova značilnost je zelo trden [[zunanji skelet]] in sprednji par [[žuželčje krilo|kril]], ki je spremenjen v trde pokrovke ([[elitra|elitre]]). Le-te so zaščita drugemu, mehkemu paru kril, ki jih hrošč zloži pod pokrovke, kot tudi večini zadka.

Glava hroščev je močno [[hitin]]izirana kapsula, katere oblika je pri večini vrst enaka. Na njej so največkrat enajstčlenske [[tipalnica|tipalnice]] raznolikih oblik, [[sestavljeno oko|sestavljene oči]] in [[obustni aparat]] v obliki enostavno zgrajenega grizala. Parne mandibule so lahko zelo velike in imajo zobčaste izrastke, ki jim včasih pravijo kar zobje. Prvi člen [[oprsje|oprsja]] je zelo gibljiv, na vrhu ima močan vratni ščit (''pronotum''). Drugi člen oprsja je za razliko od ostalih [[pterygota|krilatih žuželk]] majhen, saj pokrovke, ki izraščajo iz njega, ne sodelujejo pri letenju. Zlit je z zadnjim členom, ki je pri vseh hroščih razmeroma velik. Pokrovke so močno spremenjen, otrdel prvi par kril, po katerih so hrošči dobili znanstveno ime. Zadnji par kril je membranast, ob mirovanju ga hrošči zložijo pod pokrovke. Pri nekaterih skupinah neletečih hroščev zadnji par kril manjka, pokrovke pa so zlite in tvorijo nepremičen zaščitni pokrov nad oprsjem in zadkom. Vsi členi oprsja nosijo noge, oblika katerih je odvisna od življenjskega okolja hrošča, prilagojena za hojo, plavanje, kopanje, skakanje itd. V osnovi ima stopalce (''tarsus'') 5 členov, lahko pa se njihovo število z [[redukcija (biologija)|redukcijo]] zmanjša. Zadek je brez posebnosti, le samice mnogih vrst imajo na koncu leglico ([[ovipozitor]]) iz zlitih zadnjih členov zadka za odlaganje [[jajce|jajčec]].
[[Slika:Carabus coriaceus1.jpg|thumb|right|220px|Usnjati krešič (''Carabus coriaceus'')]]

Imajo [[popolna preobrazba|popolno preobrazbo]], ki poteka od jajčeca do odrasle živali - ličinka spominja na črva in ni podobna odrasli živali, pred preobrazbo se [[buba|zabubi]]. V splošnem so njihova jajčeca nevpadljive barve in oblike. Ličinka ima dobro razvito glavo, z grizalom podobnim odrasli živali. Večina ima nožice na oprsju, razen pri vrstah, kjer so ličinke praktično obdane s hrano (na primer znotraj [[seme]]n), ki so brez nog. Buba ohrani gibljive okončine, a je med preobrazbo nepremična.

Po telesni zgradbi na prvi pogled spominjajo na [[stenice]], a imajo le-te otrdel samo začetni del sprednjih kril in obustne okončine preoblikovane v dolgo sesalo, tako da je skupini ob natančnejšem pregledu nemogoče zamenjati. Nekateri hrošči s kratkimi pokrovkami so podobni [[strigalice|strigalicam]], vendar nikoli nimajo klešč na koncu zadka.

== Življenje ==
[[Slika:Meikeverlarven (Melolontha melolontha).jpg|thumb|right|Ogrci - ličinke majskega hrošča]]
Število jajčec, ki jih odloži samica, je odvisno od vrste, sega pa od ducata do nekaj tisoč. Nekateri hrošči jih pazljivo odlagajo na mesto, kjer bo ličinka našla hrano, drugi pa jih samo raztresejo po podlagi. Odrasli razen izjem ne skrbijo za potomstvo. Ličinke se pogosto prehranjujejo z drugačno hrano kot odrasle živali, živijo na tleh ali vrtajo po lesu ali zelenih delih [[rastline|rastlin]], razen ličink vodnih hroščev, ki so prav tako vodne. Število [[levitev]] se med skupinami hroščev močno razlikuje. Zabubijo se na tleh, znotraj rastline po kateri vrtajo ali viseč z lista.

Večina hroščev v območjih z [[zmerno podnebje|zmernim podnebjem]] zaključi življenjski krog v enem letu. Prezimijo kot ličinke, bube ali odrasle živali, le redki pa v jajčecu.

== Ekologija ==
[[Slika:Colorado potato beetle.jpg|thumb|right|220px|[[Koloradski hrošč]] (''Leptinotarsa decemlineata'')]]
Uspeh hroščev lahko v veliki meri pripišemo zelo trdemu zunanjemu skeletu, kar jim omogoča preživetje v bolj suhih predelih kot večina drugih žuželk. Po drugi strani pa jim pokrovke omogočajo, da so naselili tudi podvodne [[habitat]]e vključno z [[morje]]m, saj prostor pod njimi deluje kot rezervoar [[zrak]]a pri vodnih hroščih. Pokrovke služijo tudi kot zaščita kril, zato tudi vrste, ki živijo pod zemljo, ohranijo sposobnost hitrega razširjanja. Kot red so na račun enostavnih, a zelo prilagodljivih čeljusti raznoliki tudi kar se tiče prehranjevanja, jedo vse od mrhovine, iztrebkov ([[govnač]]), [[les]]a ([[lubadarji]]), mehkih rastlinskih tkiv ([[koloradski hrošč]]) in [[nektar]]ja, do drugih [[mnogočlenarji|mnogočlenarjev]] ([[polonice]], [[brzci]]).

=== Pomen za človeka ===
Hrošče večinoma obravnavamo kot škodljivce, predvsem tiste, ki se prehranjujejo s kulturnimi rastlinami in njihovimi [[seme]]ni ali [[plod]]ovi. Mnoge vrste tako povzročajo veliko ekonomske škode, kot na primer koloradski hrošč, ki napada [[krompir]] in [[smrekov lubadar]], ki uničuje [[smreka|smrekovino]]. Večinoma imamo za škodljivce ličinke, vendar lahko tudi odrasli povzročajo škodo. Po drugi strani pa so med hrošči za človeka tudi nekatere zelo koristne vrste, na primer [[polonice]], ki regulirajo [[populacija (biologija)|populacijo]] [[listne uši|listnih uši]] ter [[opraševanje|opraševalci]] kulturnih raslin.

== Sistematika in evolucija ==
[[Slika:Beetle collection.jpg|thumb|right|220px|Zbirka hroščev muzeja v [[Melbourne|Melbournu]], [[Avstralija]]]] 
: ''Glej tudi [[Seznam skupin hroščev]]''
Hrošči so ena izmed zgodnejših skupin med žuželkami z notranjim razvojem kril ([[Endopterygota]]). Združuje jih spremenjenost sprednjega para kril v pokrovke, po molekularnih in [[genetika|genetskih]] raziskavah sodeč pa so najbolj sorodni skupini Neuropteroidea ([[pravi mrežekrilci]], [[velekrilci]] in [[kamelovratnice]]). Tako [[filogenija|filogenetsko]] kot po načinu življenja jih jasno ločimo na štiri podredove: 
* [[Archostemata]] - majhna skupina s štirimi [[družina (biologija)|družinami]], verjetno sestrska preostalim hroščem
* [[Adephaga]] (mesojedi hrošči) - druga po številu vrst; ličinke imajo obustni aparat prilagojen sesanju tekočin
* [[Myxophaga]] - majhna skupina vodnih hroščev
* [[Polyphaga]] (vsejedi hrošči) - sem uvrščamo več kot 90 % vrst hroščev, med njimi zelo številčno naddružino Cucujiformia, katere predstavniki se prehranjujejo z rastlinsko hrano
Natančnejša razvrstitev se z novimi odkritji spreminja, trenutno pa v štiri podredove uvrščamo okoli 500 družin in poddružin.

=== Hrošči v Sloveniji ===
[[Slika:Leptodirus hochenwartii.jpg|thumb|right|220px|Drobnovratnik (''Leptodirus hochenwartii'')]]
Ocenjujejo, da od približno 8000 [[Evropa|evropskih]] vrst v [[Slovenija|Sloveniji]] živi kar 6000 vrst hroščev iz podredov mesojedih in vsejedih hroščev. Prvo delo, ki sistematično obravnava hrošče na slovenskem, je napisal že [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]] (''[[Entomologia Carniolica]]'', 1763). Slovenska koleopterologija pa je doživela razcvet z opison [[drobnovratnik]]a, prvega jamskega hrošča na svetu, ki ga je leta 1831 v [[Postojnska jama|Postojnski jami]] našel [[Luka Čeč]]. Poleg drobnovratnika je na podlagi primerkov, najdenih v slovenskih jamah, opisanih še več slepih hroščev. Med najprepoznavnejšimi hrošči sta gotovo [[alpski kozliček]] (''Rosalia alpina''), ena od prvih zavarovanih vrst v Sloveniji in hkrati med največjimi slovenskimi hrošči, ter [[rogač]] (''Lucanus cervus''), največji evropski hrošč.

== Kulturne reference ==
[[Slika:Egypt.KV6.04.jpg|thumb|right|Stenska slika na eni od grobnic v [[Dolina kraljev|Dolini kraljev]] v [[Egipt]]u]]
Več vrst [[govnači|govnačev]], med katerimi je najbolj znana vrsta ''Scarabaeus sacer'' (poznana tudi kot [[sveti skarabej]]), so imeli [[stari Egipt|stari Egipčani]] za svete živali, povezane z božanstvom sonca [[Khepri]]. Govnač nastopa tudi v eni od [[Ezop]]ovih bajk, ki jo je v svojih igrah večkrat uporabil [[Aristofan]]. V vseh primerih simbolizira vztrajnost in moč.

Nekatera plemena v tropih uporabljajo pisane elitre hroščev pri ceremonijah kot okrasje.

V [[novela (književnost)|noveli]] ''[[Preobrazba (novela)|Preobrazba]]'' [[Franz Kafka|Franza Kafke]] označi gospodinja preobraženega Gregorja Samso za starega govnača (''alten Mistkäfer'').

== Sklici in opombe ==
{{Sklici}}

== Viri ==
* {{navedi knjigo |author=Chinery, Michael |year=1993 |title=Insects of Britain and Northern Europe |url=https://archive.org/details/insectsofbritain0000chin_b6n3_03ed |edition=3|publisher=HarperCollins, London |isbn=0-00-219918-1 |cobiss=51755265 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author1=Gullan P.J.|author2=Cranston P.S. |year=2005 |title=The Insects - an outline of entomology|url=https://archive.org/details/isbn_9781405111133|edition=3 |publisher=Blackwell publishing |isbn=1-4051-1113-5 |cobiss=427253 |pages=}}
* {{navedi knjigo |author=Sket B. s sod (ur.) |year=2003 |title=Živalstvo Slovenije |publisher=Tehniška založba Slovenije, Ljubljana |isbn=86-365-0410-4 |cobiss=123099392 |pages=664}}
* {{navedi knjigo |author1=Triplehorn, Charles A. |author2=Johnson, Norman F. |year=2005 |title=Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects|url=https://archive.org/details/introductiontost0000trip |edition=7 |publisher=Belmont : Thomson Brooks/Cole |isbn=0-03-096835-6 |cobiss=1573286 |pages=}}

== Zunanje povezave ==
{{Kategorija v Zbirki|Coleoptera|hrošči}}
{{wikispecies|Coleoptera}}

* {{ITIS|ID=109216|taxon=Coleoptera}} {{ikona en}}
* [http://www.naturalworlds.org/beetlering/index.htm The Beetle Ring] - skupina spletnih strani o hroščih {{ikona en}}
* [http://www.koleopterologie.de/gallery Galerija srednjeevropskih hroščev]
* [http://www.goliathus.cz Goliathus.cz] - spletna baza podatkov o žuželkah s poudarkom na hroščih in [[metulji]]h  {{ikona en}}
* [http://www.goliathus.com Goliathus.com] - galerija hroščev (več kot 600 fotografij od 120+ vrst) {{ikona en}}
* [http://www.zin.ru/Animalia/Coleoptera/ Hrošči in koleopterologija] na straneh zoološkega inštituta ruske akademije znanosti {{ikona en}}  {{ikona ru}}
* [http://tolweb.org/tree?group=Coleoptera&contgroup=Endopterygota Hrošči] na straneh [http://tolweb.org/tree Tree of Life Web project] {{ikona en}}
* Ovsec D. (2002). [http://www.gea-on.net/clanek.asp?ID=200 Žuželke v vražah in simbolih - Hrošči]. GEA.
* [http://www.fond4beetles.com/collections.html Seznam večjih zbirk hroščev] {{ikona en}}

[[Kategorija:Hrošči|*]]
[[Kategorija:Žuželke]]
[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]
{{normativna kontrola}}