Pojdi na vsebino

Klotar III.: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanje
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Octopus (pogovor | prispevki)
51.497 urejanj
→Sklici: infopolje
SportiBot (pogovor | prispevki)
Boti
275.985 urejanj
pravopis
 
(Dve vmesni redakciji 2 uporabnikov nista prikazani)
Vrstica 3: Vrstica 3:
| name = Klotar III.
| name = Klotar III.
| more = Frankovsko kraljestvo
| more = Frankovsko kraljestvo
|image= Portrait Roi de france Clotaire III.jpg
|image= <!-- WD -->
|image_size=225
|image_size=225
|caption= Klotar III. na medalji iz leta okoli 1720
|caption= Klotar III. na medalji iz leta okoli 1720
Vrstica 24: Vrstica 24:


==Življenje==
==Življenje==
[[Pavel Diakon]] v svoji ''[[Zgodovina Langobardov|Zgodovini Langobardov]]'' piše, da je v zgodnjih 660. letih frankovska vojska napadla [[Provansa|Provanso]] in nato [[Italija|Italijo]]. Vojska je prodrla do tabora langobardskega kralja [[Grimoald I. Beneventski |Grimoalda I. Beneventskega]] v Rivoliju pri Asti in Grimoald je navidezno pobegnil. Franki so izropali njegov tabor in proslavljali zmago, potem pa jih je Grimoald sredi noči napadel in prisilil na vrnitev v Nevstrijo.
[[Pavel Diakon]] v svoji ''[[Zgodovina Langobardov|Zgodovini Langobardov]]'' piše, da je v zgodnjih 660. letih frankovska vojska napadla [[Provansa|Provanso]] in nato [[Italija|Italijo]]. Vojska je prodrla do tabora langobardskega kralja [[Grimoald I. Beneventski |Grimoalda I. Beneventskega]] v Rivoliju pri Asti in Grimoald je navidezno pobegnil. Franki so izropali njegov tabor in proslavljali zmago, potem pa jih je Grimoald sredi noči napadel in prisilil na vrnitev v Nevstrijo.


Po smrti svetega Eligija leta 661 je bilo kmalu po njegovi smrti napisano ''Eligijevo življenje'', ki omenja, da je prebivalstvo v frankovskih mestih zdesetkala [[kuga]]. [[Beda Častitljivi|Bedovih]] piše, da se je enako zgodilo [[Britansko otočje|Britanskem otočju]] leta 664.
Po smrti svetega Eligija leta 661 je bilo kmalu po njegovi smrti napisano ''Eligijevo življenje'', ki omenja, da je prebivalstvo v frankovskih mestih zdesetkala [[kuga]]. [[Beda Častitljivi|Bedovih]] piše, da se je enako zgodilo [[Britansko otočje|Britanskem otočju]] leta 664.


Med Klotarjevim regentstvom so [[Avstrazija|Avstrazijci]] želeli imeti svojega kralja in Klotarjeva vlada je za njihovega kralja imenovala Klotarjevega brata [[Hilderik II.|Hilderika II.]].
Med Klotarjevim regentstvom so [[Avstrazija|Avstrazijci]] želeli imeti svojega kralja in Klotarjeva vlada je za njihovega kralja imenovala Klotarjevega brata [[Hilderik II.|Hilderika II.]].


Med Klotarjevo vladavino je umrl majordom Erhinoald. Skuščina Frankov je na njegovo mesto izvolila Elbroina. Ebroin je, po Bedovem pisanju, leta 668 vodil džavno zunanjo politiko in notranjo varnost. ''Liber historiae Francorum'' omenja samo štiri leta Klotarjeve vladavine, zato je mogoče, da je začel vladati šele leta 669, ko so njegovi mentorji menili, da je odrasel.
Med Klotarjevo vladavino je umrl majordom Erhinoald. Skuščina Frankov je na njegovo mesto izvolila Elbroina. Ebroin je, po Bedovem pisanju, leta 668 vodil džavno zunanjo politiko in notranjo varnost. ''Liber historiae Francorum'' omenja samo štiri leta Klotarjeve vladavine, zato je mogoče, da je začel vladati šele leta 669, ko so njegovi mentorji menili, da je odrasel.


==Smrt==
==Smrt==
Umrl je spomladi leta 673. Pokopali so ga v baziliki [[Stolnica svetega Dionizija, Saint-Denis|Saint Denis]] v Parizu. Nasledil ga je brat [[Teoderik III.]].
Umrl je spomladi leta 673. Pokopali so ga v baziliki [[Stolnica svetega Dionizija, Saint-Denis|Saint Denis]] v Parizu. Nasledil ga je brat [[Teoderik III.]].


==Zapuščina==
==Zapuščina==
Klotarja III. pogosto omenjajo kot prvega ''roi fainéant'' – ''brezdelnega kralja'' iz merovinške dinastije. Najmanj zadnja štiri štiri leta njegove vladavine se to trditvijo popolnoma ujemajo.
Klotarja III. pogosto omenjajo kot prvega ''roi fainéant'' – ''brezdelnega kralja'' iz merovinške dinastije. Najmanj zadnja štiri leta njegove vladavine se to trditvijo popolnoma ujemajo.


==Sklici==
==Sklici==
Vrstica 51: Vrstica 51:
{{end}}
{{end}}


{{Merovingi}}
[[Kategorija:Rojeni leta 652]]

[[Kategorija:Umrli leta 673]]
{{normativna kontrola}}
[[Kategorija:Frankovski kralji]]
[[Kategorija:Frankovski kralji]]
[[Kategorija:Merovingi]]
[[Kategorija:Merovingi]]

Trenutna redakcija s časom 15:30, 11. januar 2017

Klotar III.
Klotar III. na medalji iz leta okoli 1720
Klotar III. na medalji iz leta okoli 1720
Kralj Nevstrije in Burgundije
Vladanje11. september/16. november 657 – 10. marec/15. maj 673
PredhodnikKlodvik II.
NaslednikHilderik II.
Kralj Avstrazije
Vladanje661 – 662
PredhodnikHildebert Posvojeni
NaslednikHilderik II.
Rojstvocca. 650[1]
neznano
Smrt673[2][3][4]
neznano
ZakonecAmaltilda
PotomciKlodvik III.
RodbinaMerovinška dinastija
OčeKlodvik II.
MatiBatilda

Klotar III. je bil najstarejši sin kralja Nevstrije in Burgundije Klodvika II. in kraljice Baltilde. Po Klodvikovi smrti leta 658 je nasledil njegov prestol pod regentstvom svoje matere, * 652, † 673.

Življenje

[uredi | uredi kodo]

Pavel Diakon v svoji Zgodovini Langobardov piše, da je v zgodnjih 660. letih frankovska vojska napadla Provanso in nato Italijo. Vojska je prodrla do tabora langobardskega kralja Grimoalda I. Beneventskega v Rivoliju pri Asti in Grimoald je navidezno pobegnil. Franki so izropali njegov tabor in proslavljali zmago, potem pa jih je Grimoald sredi noči napadel in prisilil na vrnitev v Nevstrijo.

Po smrti svetega Eligija leta 661 je bilo kmalu po njegovi smrti napisano Eligijevo življenje, ki omenja, da je prebivalstvo v frankovskih mestih zdesetkala kuga. Bedovih piše, da se je enako zgodilo Britanskem otočju leta 664.

Med Klotarjevim regentstvom so Avstrazijci želeli imeti svojega kralja in Klotarjeva vlada je za njihovega kralja imenovala Klotarjevega brata Hilderika II..

Med Klotarjevo vladavino je umrl majordom Erhinoald. Skuščina Frankov je na njegovo mesto izvolila Elbroina. Ebroin je, po Bedovem pisanju, leta 668 vodil džavno zunanjo politiko in notranjo varnost. Liber historiae Francorum omenja samo štiri leta Klotarjeve vladavine, zato je mogoče, da je začel vladati šele leta 669, ko so njegovi mentorji menili, da je odrasel.

Smrt

[uredi | uredi kodo]

Umrl je spomladi leta 673. Pokopali so ga v baziliki Saint Denis v Parizu. Nasledil ga je brat Teoderik III..

Zapuščina

[uredi | uredi kodo]

Klotarja III. pogosto omenjajo kot prvega roi fainéant – brezdelnega kralja iz merovinške dinastije. Najmanj zadnja štiri leta njegove vladavine se to trditvijo popolnoma ujemajo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Settipani C. La Préhistoire des Capétiens: Première partie : Mérovingiens, Carolingiens et Robertiens — Villeneuve-d'Ascq: 1993. — P. 112-113. — ISBN 978-2-9501509-3-6
  2. ↑ Record #137341148 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  3. ↑ British Museum person-institution thesaurus
  4. ↑ Leo van de Pas Genealogics — 2003.
Klotar III.
Rojen: 652 Umrl: 673
Predhodnik: 
Hildebert Posvojeni 		Kralj Avstrazije
661–662 		Naslednik: 
Hilderik II.
Predhodnik: 
Klodvik II. 		Kralj Nevstrije in Burgundije
655–673 		Naslednik: 
Teoderik III.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Klotar_III.&oldid=4743405«