Ludvík Svoboda: Razlika med redakcijama
m vrnitev sprememb uporabnika 90.179.1.217 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika 84.20.233.30 Oznaka: vrnitev |
legijo |
||
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
'''Ludvík Svoboda''' (svóboda), [[Češka|češki]] [[politik]], [[državnik]] in [[general]], * [[25. november]] [[1895]], [[Hroznatín]], [[Moravska]], † [[20. september]] [[1979]], [[Praga]]. |
'''Ludvík Svoboda''' (svóboda), [[Češka|češki]] [[politik]], [[državnik]] in [[general]], * [[25. november]] [[1895]], [[Hroznatín]], [[Moravska]], † [[20. september]] [[1979]], [[Praga]]. |
||
Po končani vojaški šoli (1915) je bil poslan na fronto. Med [[prva svetovna vojna|vojno]] je bil zajet, prestopil je na rusko stran, v češkoslovaško legijo. Od leta 1920 je služboval v češkoslovaški vojski. Takoj po [[Tretji rajh|nacistični okupaciji]] 1938 se je priključil ilegalnemu gibanju na Moravskem. Leta 1939 je odšel na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je organiziral prvi českoslovaški [[bataljon]], pozneje [[korpus (vojaštvo)|korpus]]. Z njim je sodeloval pri osvoboditvi Češkoslovaške. V letih 1945−1950 je bil minister za ljudsko obrambo in 1949-1952 član CK KP Češkoslovaške; potem odstavljen in preganjan. Leta 1955 je postal načelnik vojaške akademije in od 1968 ponovno član CK KP Češkoslovaške. Je [[Narodni heroj|heroj Jugoslavije]], Češkoslovaške in Sovjetske zveze. V aprilu 1968 je bil (po odstopu Antonina Novotnyja) in ponovno 1973 je bil izvoljen za predsednika Češkoslovaške. Leta 1975 je zaradi bolezni odstopil s položaja predsednika republike, nasledil pa ga je [[Gustáv Husák]], tedanji generalni sekretar CK Komunistične stranke Češkoslavaške. |
Po končani vojaški šoli (1915) je bil poslan na fronto. Med [[prva svetovna vojna|vojno]] je bil zajet, prestopil je na rusko stran, v češkoslovaško legijo.<ref> (CS) PRECLÍK Vratislav. Masaryk a legie (Масарик и Легии), Ваз. Книга, váz. kniha, 219 str., vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karviná, CZ) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (изданная издательством «Пари Карвина», «Зишкова 2379» 734 01 Карвин, в сотрудничестве с демократическим движением Масаpика, Прага) , 2019, ISBN 978-80-87173-47-3, str. 150-153</ref> Od leta 1920 je služboval v češkoslovaški vojski. Takoj po [[Tretji rajh|nacistični okupaciji]] 1938 se je priključil ilegalnemu gibanju na Moravskem. Leta 1939 je odšel na [[Poljska|Poljsko]], nato v [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]], kjer je organiziral prvi českoslovaški [[bataljon]], pozneje [[korpus (vojaštvo)|korpus]]. Z njim je sodeloval pri osvoboditvi Češkoslovaške. V letih 1945−1950 je bil minister za ljudsko obrambo in 1949-1952 član CK KP Češkoslovaške; potem odstavljen in preganjan. Leta 1955 je postal načelnik vojaške akademije in od 1968 ponovno član CK KP Češkoslovaške. Je [[Narodni heroj|heroj Jugoslavije]], Češkoslovaške in Sovjetske zveze. V aprilu 1968 je bil (po odstopu Antonina Novotnyja) in ponovno 1973 je bil izvoljen za predsednika Češkoslovaške. Leta 1975 je zaradi bolezni odstopil s položaja predsednika republike, nasledil pa ga je [[Gustáv Husák]], tedanji generalni sekretar CK Komunistične stranke Češkoslavaške. |
||
== Sklici == |
== Sklici == |
||
Trenutna redakcija s časom 08:22, 17. avgust 2020
| Ludvík Svoboda | |
|---|---|
.jpg) Ludvík Svoboda | |
| Rojstvo | 25. november 1895[1][2][…] Hroznatín[d][4][5][…] |
| Smrt | 20. september 1979[1][3][…] (83 let) Praga[8][9][…] |
| Državljanstvo |  Češkoslovaška |
| Poklic | politik, vojaško osebje, Czechoslovak legionary, državnik, pisatelj |
| Podpis |  |
Ludvík Svoboda (svóboda), češki politik, državnik in general, * 25. november 1895, Hroznatín, Moravska, † 20. september 1979, Praga.
Po končani vojaški šoli (1915) je bil poslan na fronto. Med vojno je bil zajet, prestopil je na rusko stran, v češkoslovaško legijo.[10] Od leta 1920 je služboval v češkoslovaški vojski. Takoj po nacistični okupaciji 1938 se je priključil ilegalnemu gibanju na Moravskem. Leta 1939 je odšel na Poljsko, nato v Sovjetsko zvezo, kjer je organiziral prvi českoslovaški bataljon, pozneje korpus. Z njim je sodeloval pri osvoboditvi Češkoslovaške. V letih 1945−1950 je bil minister za ljudsko obrambo in 1949-1952 član CK KP Češkoslovaške; potem odstavljen in preganjan. Leta 1955 je postal načelnik vojaške akademije in od 1968 ponovno član CK KP Češkoslovaške. Je heroj Jugoslavije, Češkoslovaške in Sovjetske zveze. V aprilu 1968 je bil (po odstopu Antonina Novotnyja) in ponovno 1973 je bil izvoljen za predsednika Češkoslovaške. Leta 1975 je zaradi bolezni odstopil s položaja predsednika republike, nasledil pa ga je Gustáv Husák, tedanji generalni sekretar CK Komunistične stranke Češkoslavaške.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ Свобода Людвик // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1976. — Т. 23 : Сафлор — Соан. — С. 84.
- ↑ 3,0 3,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ Databáze Vojenského historického archivu
- ↑ 5,0 5,1 Arhiv likovne umetnosti — 2003.
- ↑ SNAC — 2010.
- ↑ Record #118620142 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
- ↑ Nacionalna zbirka normativnih podatkov Češke republike
- ↑ (CS) PRECLÍK Vratislav. Masaryk a legie (Масарик и Легии), Ваз. Книга, váz. kniha, 219 str., vydalo nakladatelství Paris Karviná, Žižkova 2379 (734 01 Karviná, CZ) ve spolupráci s Masarykovým demokratickým hnutím (изданная издательством «Пари Карвина», «Зишкова 2379» 734 01 Карвин, в сотрудничестве с демократическим движением Масаpика, Прага) , 2019, ISBN 978-80-87173-47-3, str. 150-153
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]
Viri
[uredi | uredi kodo]- Mala splošna enciklopedija DZS. (1975). Knjiga 3. Ljubljana: DZS.
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |