Pojdi na vsebino

Indonezija: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
RineTM (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Oznake: vizualno urejanje mobilno urejanje mobilno spletno urejanje
 
(8 vmesnih redakcij 6 uporabnikov ni prikazanih)
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Država
{{Infopolje Država
|native_name = '' Republik Indonesia''
| native_name = '' Republik Indonesia''
|conventional_long_name = Republika Indonezija
| conventional_long_name = Republika Indonezija
|common_name = Indonezija
| common_name = Indonezija
|common_name2 = Indonezije
| common_name2 = Indonezije
|image_flag = Flag of Indonesia.svg
| image_flag = Flag of Indonesia.svg
|image_coat = Coat of Arms of Indonesia Garuda Pancasila.svg
| image_coat = Coat of Arms of Indonesia Garuda Pancasila.svg
|symbol_type = Coat of arms
| symbol_type = Emblem
|image_map = LocationIndonesia.png
| image_map = LocationIndonesia.png
|map_caption = Lega Indonezije v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]]
| map_caption = Lega Indonezije v [[Jugovzhodna Azija|Jugovzhodni Aziji]]
|national_motto = ''[[Bhinneka Tunggal Ika]]''<br />(stara [[javanščina]]: »Enotnost v različnosti«)
| national_motto = ''[[Bhinneka Tunggal Ika]]''<br />(stara [[javanščina]]: »Enotnost v različnosti«)
|national_anthem = ''[[Indonesia Raya]]''
| national_anthem = ''[[Indonesia Raya]]''<br />{{small|"Velika Indonezija"}}
|official_languages = [[indonezijščina]]
| official_languages = [[indonezijščina]]
|languages_type = [[uradna pisava]]
| languages_type = [[uradna pisava]]
|languages = [[latinica]]
| languages = [[latinica]]
|capital = [[Džakarta]]
| capital = [[Džakarta]]
| latd = 6
|latd=6 |latm=10.5 |latNS=S
| latm = 10.5
|longd=106 |longm=49.7 |longEW=E
| latNS = S
|largest_city = capital
| longd = 106
|government_type = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[ustavna republika]]
| longm = 49.7
|leader_title1 = predsednik
| longEW = E
|leader_name1 = [[Joko Widodo]]
| largest_city = capital
|leader_title2 = podpredsednik
| government_type = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[ustavna republika]]
|leader_name2 = [[Ma'ruf Amin]]
| leader_title1 = predsednik
|area_rank = 15.
| leader_name1 = [[Joko Widodo]]
|area_magnitude = 1_E+12
| leader_title2 = podpredsednik
|area_km2 = 1919440
| leader_name2 = [[Ma'ruf Amin]]
|percent_water = 4,85
| area_rank = 15.
|population_census_rank = 4.
| area_magnitude = 1_E+12
|population_census = 237.461.326<ref name="popis">{{navedi splet |url=http://www.bps.go.id/eng/tab_sub/view.php?kat=1&tabel=1&daftar=1&id_subyek=12&notab=1 |title=Population of Indonesia by Province 1971, 1980, 1990, 1995 , 2000 and 2010 |publisher=Statistics Indonesia |accessdate=18.12.2013}}</ref>
| area_km2 = 1904570
|population_census_year = 2011
| percent_water = 4,85
|population_density_km2 = 123,7
| population_census_rank = 4.
|population_density_rank = 84.
| population_census = 237.461.326<ref name="popis">{{navedi splet |url=http://www.bps.go.id/eng/tab_sub/view.php?kat=1&tabel=1&daftar=1&id_subyek=12&notab=1 |title=Population of Indonesia by Province 1971, 1980, 1990, 1995 , 2000 and 2010 |publisher=Statistics Indonesia |accessdate=18.12.2013}}</ref>
|demonym = Indonezijec
| population_census_year = 2011
|GDP_PPP_year = 2008
| population_density_km2 = 123,7
|GDP_PPP = 909,729 milijarde [[ameriški dolar|USD]]<ref name="imf2">{{cite web|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2009/02/weodata/weorept.aspx?sy=2006&ey=2009&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=536&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=15&pr.y=12 |title=Indonesia|publisher=Mednarodni denarni sklad|accessdate=1.10.2009}}</ref>
| population_density_rank = 84.
|GDP_PPP_rank = 16.
| demonym = Indonezijec
|GDP_PPP_per_capita = 3.980 USD<ref name=imf2/>
| GDP_PPP_year = 2008
|GDP_PPP_per_capita_rank = 121.
| GDP_PPP = 909,729 milijarde [[ameriški dolar|USD]]<ref name="imf2">{{navedi splet|url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2009/02/weodata/weorept.aspx?sy=2006&ey=2009&scsm=1&ssd=1&sort=country&ds=.&br=1&c=536&s=NGDPD%2CNGDPDPC%2CPPPGDP%2CPPPPC%2CLP&grp=0&a=&pr.x=15&pr.y=12 |title=Indonesia|publisher=Mednarodni denarni sklad|accessdate=1.10.2009}}</ref>
|GDP_nominal_year = 2008
| GDP_PPP_rank = 16.
|GDP_nominal = 511,765 milijarde USD<ref name=imf2/>
| GDP_PPP_per_capita = 3.980 USD<ref name=imf2/>
|GDP_nominal_rank = 19.
| GDP_PPP_per_capita_rank = 121.
|GDP_nominal_per_capita = 2.239 USD<ref name=imf2/>
| GDP_nominal_year = 2008
|GDP_nominal_per_capita_rank = 116.
| GDP_nominal = 511,765 milijarde USD<ref name=imf2/>
|HDI_year = 2007
| GDP_nominal_rank = 19.
|HDI = {{increase}} 0.734<ref name="UN">{{cite web|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2009_EN_Complete.pdf|title=Human Development Report 2009. Human development index trends: Table G|publisher=The United Nations|accessdate=2009-10-05}}</ref>
| GDP_nominal_per_capita = 2.239 USD<ref name=imf2/>
|HDI_rank = 111.
| GDP_nominal_per_capita_rank = 116.
|HDI_category = <span style="color:#fc0;">srednji</span>
| HDI_year = 2007
|Gini = 34,3
| HDI = {{increase}} 0.734<ref name="UN">{{navedi splet|url=http://hdr.undp.org/en/media/HDR_2009_EN_Complete.pdf|title=Human Development Report 2009. Human development index trends: Table G|publisher=The United Nations|accessdate=2009-10-05}}</ref>
|Gini_year = 2002
| HDI_rank = 111.
|sovereignty_type = neodvisnost
| HDI_category = <span style="color:#fc0;">srednji</span>
|sovereignty_note = izpod [[Nizozemska|Nizozemske]]
| Gini = 34,3
|established_event2 = razglašena
| Gini_year = 2002
|established_date2 = 17. avgust 1945
| sovereignty_type = neodvisnost
|established_event3 = priznana
| sovereignty_note = izpod [[Nizozemska|Nizozemske]]
|established_date3 = 27. december 1949
| established_event2 = razglašena
|currency = [[indonezijska rupija]]
| established_date2 = 17. avgust 1945
|currency_code = IDR
| established_event3 = priznana
|time_zone = različni
| established_date3 = 27. december 1949
|utc_offset = +7 do +9
| currency = [[indonezijska rupija]]
|time_zone_DST = ni upoštevan
| currency_code = IDR
|utc_offset_DST =
| time_zone = različni
|cctld = [[.id]]
| utc_offset = +7 do +9
|calling_code = +62
| time_zone_DST = ni upoštevan
|website = {{URL|http://www.indonesia.go.id}}
| utc_offset_DST =
|footnotes =
| cctld = [[.id]]
| calling_code = 62
| website = {{URL|http://www.indonesia.go.id}}
| footnotes =
}}
}}


Vrstica 72: Vrstica 76:


== Geografija ==
== Geografija ==
S površino 1.904.569 km² je Indonezija [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|15. največja država na svetu]].<ref name="ciarank">{{cite web |last=Central Intelligence Agency |title=Rank Order Area |work=The World Factbook |publisher=US [[CIA]] |location=Washington, DC |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html |accessdate=13.10.2013}}</ref> Zavzema [[otočje]] 17.508 [[otok]]ov na obeh straneh [[ekvator]]ja, od katerih je naseljenih okrog 6.000.<ref>{{cite press release |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2006/01/data/dbcoutm.cfm?SD=2005&ED=2005&R1=1&R2=1&CS=3&SS=2&OS=C&DD=0&OUT=1&C=536&S=PPPWGT-PPPPC&RequestTimeout=120&CMP=0&x=45&y=5 |title=Estimate |accessdate=5.10.2006 |title=World Economic Outlook Database |date=april 2006}}</ref><ref>{{navedi splet |first=Hendriawan |title=Indonesia Regions |publisher=Indonesia Business Directory |url=http://www.indonext.com/Regions/ |accessdate =24.4.2007}}</ref> Največji so [[Java]], [[Sumatra]], Borneo, Nova Gvineja in [[Sulavezi]]. Po številu prebivalcev izstopa Java, ki je eden najgosteje poseljenih otokov na svetu, na katerem živi več kot polovica Indonezijcev. Tudi največje mesto, prestolnica [[Džakarta]], leži na Javi.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/301673/Java |title=Java |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=13.10.2013}}</ref>
S površino 1.904.569&nbsp;km² je Indonezija [[Seznam držav in zunanjih ozemelj po površini|15. največja država na svetu]].<ref name="ciarank">{{navedi splet |last=Central Intelligence Agency |title=Rank Order Area |work=The World Factbook |publisher=US [[CIA]] |location=Washington, DC |url=https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html |accessdate=13.10.2013 |archive-date=2014-02-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140209041128/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/rankorder/2147rank.html |url-status=dead }}</ref> Zavzema [[otočje]] 17.508 [[otok]]ov na obeh straneh [[ekvator]]ja, od katerih je naseljenih okrog 6.000.<ref>{{cite press release |publisher=[[Mednarodni denarni sklad]] |url=http://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2006/01/data/dbcoutm.cfm?SD=2005&ED=2005&R1=1&R2=1&CS=3&SS=2&OS=C&DD=0&OUT=1&C=536&S=PPPWGT-PPPPC&RequestTimeout=120&CMP=0&x=45&y=5 |title=Estimate |accessdate=5.10.2006 |title=World Economic Outlook Database |date=april 2006}}</ref><ref>{{navedi splet |first=Hendriawan |title=Indonesia Regions |publisher=Indonesia Business Directory |url=http://www.indonext.com/Regions/ |accessdate =24.4.2007}}</ref> Največji so [[Java]], [[Sumatra]], Borneo, Nova Gvineja in [[Sulavezi]]. Po številu prebivalcev izstopa Java, ki je eden najgosteje poseljenih otokov na svetu, na katerem živi več kot polovica Indonezijcev. Tudi največje mesto, prestolnica [[Džakarta]], leži na Javi.<ref>{{navedi splet| url=http://www.britannica.com/EBchecked/topic/301673/Java |title=Java |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=13.10.2013}}</ref>


Zaradi lege na stičišču [[Pacifiška plošča|pacifiške]], [[Evrazijska plošča|evrazijske]] in [[Indoavstralska plošča|indoavstralske]] [[tektonska plošča|plošče]] je površje tektonsko zelo aktivno, s pogostimi [[potres]]i in skoraj 150 aktivnimi [[ognjenik]]i,<ref>{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/search_volcano.cfm |title=Volcanoes of Indonesia| publisher=Smithsonian Institution |accessdate=18.12.2013 |work=Global Volcanism Program}}</ref> med katerimi sta tudi [[Krakatoa]] in [[Tambora]], znana po katastrofalnih izbruhih v 19. stoletju. Med hujšimi geološkimi [[naravna katastrofa|katastrofami]], ki so prizadele državo v zadnjih letih, je [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potres v Indijskem oceanu]] leta 2004, zaradi katerega je umrlo 167.736 ljudi, predvsem na severu Sumatre.<ref>{{navedi splet |title=The Human Toll |publisher=UN Office of the Special Envoy for Tsunami Recovery |url=http://www.tsunamispecialenvoy.org/country/humantoll.asp |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070519133441/http://www.tsunamispecialenvoy.org/country/humantoll.asp |archivedate=19.5.2007 |accessdate =25 March 2007 }}</ref> Po drugi strani obilica [[vulkanski pepel|vulkanskega pepela]] prispeva k visoki rodovitnosti tamkajšnje [[prst (pedologija)|prsti]] in omogoča gosto poselitev.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whitten |first1=T. |last2=Soeriaatmadja |first2=R.E. |last3=Suraya |first3=A.A. |title=The Ecology of Java and Bali |publisher=Periplus Editions Ltd |year=1996 |location=Hong Kong |pages=95–97}}</ref>
Zaradi lege na stičišču [[Pacifiška plošča|pacifiške]], [[Evrazijska plošča|evrazijske]] in [[Indoavstralska plošča|indoavstralske]] [[tektonska plošča|plošče]] je površje tektonsko zelo aktivno, s pogostimi [[potres]]i in skoraj 150 aktivnimi [[ognjenik]]i,<ref>{{navedi splet |url=http://www.volcano.si.edu/search_volcano.cfm |title=Volcanoes of Indonesia |publisher=Smithsonian Institution |accessdate=18.12.2013 |work=Global Volcanism Program |archive-date=2014-01-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140103013927/http://www.volcano.si.edu/search_volcano.cfm |url-status=dead }}</ref> med katerimi sta tudi [[Krakatoa]] in [[Tambora]], znana po katastrofalnih izbruhih v 19. stoletju. Med hujšimi geološkimi [[naravna katastrofa|katastrofami]], ki so prizadele državo v zadnjih letih, je [[Potres v Indijskem oceanu (2004)|potres v Indijskem oceanu]] leta 2004, zaradi katerega je umrlo 167.736 ljudi, predvsem na severu Sumatre.<ref>{{navedi splet |title=The Human Toll |publisher=UN Office of the Special Envoy for Tsunami Recovery |url=http://www.tsunamispecialenvoy.org/country/humantoll.asp |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070519133441/http://www.tsunamispecialenvoy.org/country/humantoll.asp |archivedate=19.5.2007 |accessdate =25 March 2007 }}</ref> Po drugi strani obilica [[vulkanski pepel|vulkanskega pepela]] prispeva k visoki rodovitnosti tamkajšnje [[prst (pedologija)|prsti]] in omogoča gosto poselitev.<ref>{{navedi knjigo |last1=Whitten |first1=T. |last2=Soeriaatmadja |first2=R.E. |last3=Suraya |first3=A.A. |title=The Ecology of Java and Bali |publisher=Periplus Editions Ltd |year=1996 |location=Hongkong |pages=95–97}}</ref>


== Upravna delitev ==
== Upravna delitev ==


Indonezija je upravno razdeljena na 27 otokov, dve posebni ozemlji ter ozemlje [[glavno mesto|glavnega mesta]]. Otoki so nadalje razdeljene na okraje, ki se še naprej delijo na podokraje in [[občina|občine]]. Otoki so:
Indonezija je upravno razdeljena na 27 otokov, dve posebni ozemlji ter ozemlje [[glavno mesto|glavnega mesta]]. Otoki so nadalje razdeljeni na okraje, ki se še naprej delijo na podokraje in [[občina|občine]]. Otoki so:
* [[Bali]],
* [[Bali]],
* [[Bangka-Belitung]],
* [[Bangka-Belitung]],
Vrstica 128: Vrstica 132:
{{APEC}}
{{APEC}}
{{OPEC}}
{{OPEC}}

{{normativna kontrola}}


{{geo-stub}}
{{geo-stub}}


[[Kategorija:Zveza jugovzhodnih azijskih držav]]
[[Kategorija:Zveza jugovzhodnih azijskih držav]]
[[Kategorija:Azijsko-Pacifiško ekonomsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Azijsko-pacifiško gospodarsko sodelovanje]]
[[Kategorija:Indonezija|*]]
[[Kategorija:Indonezija|*]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]]
[[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]]
{{normativna kontrola}}

Trenutna redakcija s časom 15:52, 18. maj 2024

Republika Indonezija
Republik Indonesia
Zastava Indonezije
Zastava
Emblem Indonezije
Emblem
Geslo: Bhinneka Tunggal Ika
(stara javanščina: »Enotnost v različnosti«)
Himna: Indonesia Raya
"Velika Indonezija"
Lega Indonezije v Jugovzhodni Aziji
Lega Indonezije v Jugovzhodni Aziji
Glavno mestoDžakarta
6°10.5′S, 106°49.7′E
Uradni jezikiindonezijščina
uradna pisavalatinica
Demonim(i)Indonezijec
Vladapredsedniška ustavna republika
• predsednik
Joko Widodo
• podpredsednik
Ma'ruf Amin
neodvisnost 
Površina
• skupaj
1904570 km2 (15.)
• voda (%)
4,85
Prebivalstvo
• popis 2011
237.461.326[1] (4.)
• gostota
123,7/km2 (84.)
BDP (ocena 2008)
• skupaj (nominal.)
511,765 milijarde USD[2] (19.)
• skupaj (PKM)
909,729 milijarde USD[2] (16.)
• na preb. (nominal.)
2.239 USD[2] (116.)
• na preb. (PKM)
3.980 USD[2] (121.)
Gini (2002)34,3
srednji
HDI (2007)Rast 0.734[3]
 · 111.
Valutaindonezijska rupija (IDR)
Časovni pasUTC +7 do +9 (različni)
• poletni
ni upoštevan
Klicna koda62
Internetna domena.id

Republika Indonezija (indonezijsko Republik Indonesia) je država v Jugovzhodni Aziji, ki zavzema veliko otočje med Indokino in Avstralijo, med Indijskim oceanom in Tihim oceanom. Indonezija meji na Malezijo na otoku Borneo, na Papuo Novo Gvinejo na otoku Nova Gvineja in na Vzhodni Timor na otoku Timor. Glavno mesto je Džakarta.

Po ureditvi je predsedniška ustavna republika. Je soustanoviteljica Zveze držav Jugovzhodne Azije in članica skupine G20 gospodarsko najrazvitejših držav, 16. na svetu po nominalnem BDP. S skoraj 240 milijoni prebivalcev (po popisu leta 2010[1]) je 4. najbolj naseljena država na svetu, pri čemer je poseljenost izrazito neenakomerna. Nekateri otoki so med najgosteje naseljenimi območji na svetu, drugod pa so obširna območja neokrnjene narave, ki zaradi svoje lege predstavljajo eno vročih točk biotske raznovrstnosti. Kljub obilju naravnih virov velik delež prebivalstva živi v revščini.[4]

Geografija

[uredi | uredi kodo]

S površino 1.904.569 km² je Indonezija 15. največja država na svetu.[5] Zavzema otočje 17.508 otokov na obeh straneh ekvatorja, od katerih je naseljenih okrog 6.000.[6][7] Največji so Java, Sumatra, Borneo, Nova Gvineja in Sulavezi. Po številu prebivalcev izstopa Java, ki je eden najgosteje poseljenih otokov na svetu, na katerem živi več kot polovica Indonezijcev. Tudi največje mesto, prestolnica Džakarta, leži na Javi.[8]

Zaradi lege na stičišču pacifiške, evrazijske in indoavstralske plošče je površje tektonsko zelo aktivno, s pogostimi potresi in skoraj 150 aktivnimi ognjeniki,[9] med katerimi sta tudi Krakatoa in Tambora, znana po katastrofalnih izbruhih v 19. stoletju. Med hujšimi geološkimi katastrofami, ki so prizadele državo v zadnjih letih, je potres v Indijskem oceanu leta 2004, zaradi katerega je umrlo 167.736 ljudi, predvsem na severu Sumatre.[10] Po drugi strani obilica vulkanskega pepela prispeva k visoki rodovitnosti tamkajšnje prsti in omogoča gosto poselitev.[11]

Upravna delitev

[uredi | uredi kodo]

Indonezija je upravno razdeljena na 27 otokov, dve posebni ozemlji ter ozemlje glavnega mesta. Otoki so nadalje razdeljeni na okraje, ki se še naprej delijo na podokraje in občine. Otoki so:

Posebni ozemlji (indonezijsko daerah istimewa) sta Aceh in Yogyakarta. Ozemlje glavnega mesta je Džakarta.

Pričakovati je odcepitev dela Riau Kepulauan od province Riau.

  1. 1,0 1,1 »Population of Indonesia by Province 1971, 1980, 1990, 1995 , 2000 and 2010«. Statistics Indonesia. Pridobljeno 18. decembra 2013.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 »Indonesia«. Mednarodni denarni sklad. Pridobljeno 1. oktobra 2009.
  3. »Human Development Report 2009. Human development index trends: Table G« (PDF). The United Nations. Pridobljeno 5. oktobra 2009.
  4. »Poverty in Indonesia: Always with them«. The Economist. 14. september 2006. Pridobljeno 18. decembra 2013.; popravek.
  5. Central Intelligence Agency. »Rank Order Area«. The World Factbook. Washington, DC: US CIA. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. februarja 2014. Pridobljeno 13. oktobra 2013.
  6. »World Economic Outlook Database« (tiskovna objava). Mednarodni denarni sklad. april 2006. Pridobljeno 5. oktobra 2006.{{navedi tiskovno objavo}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  7. »Indonesia Regions«. Indonesia Business Directory. Pridobljeno 24. aprila 2007. {{navedi splet}}: |first= missing |last= (pomoč)
  8. »Java«. Britannica Online. Pridobljeno 13. oktobra 2013.
  9. »Volcanoes of Indonesia«. Global Volcanism Program. Smithsonian Institution. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. januarja 2014. Pridobljeno 18. decembra 2013.
  10. »The Human Toll«. UN Office of the Special Envoy for Tsunami Recovery. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. maja 2007. Pridobljeno 25. marca 2007.
  11. Whitten, T.; Soeriaatmadja, R.E.; Suraya, A.A. (1996). The Ecology of Java and Bali. Hongkong: Periplus Editions Ltd. str. 95–97.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]