Animacija

Animacija (latinsko animare - obuditi v življenje) je iluzija gibanja, ki jo dosežemo s hitrim prikazovanjem sličic. Vsaka sličica je nekoliko drugačna od predhodne. Običajno posnamejo 24 ali 12 sličic na sekundo. Glavni tipi animacije so risba na celuloidnih folijah, animacija lutk in predmetov ter računalniška animacija.

Računalniška animacija

Računalniška animacija je podzvrst računalniškega oblikovanja. Računalniško oblikovanje v glavnem preučuje ukvarjanje/upravljanje z vizualno in geometrijsko informacijo pri čemer uporablja računalniške tehnike.

Kljub temu pa se ta izraz pogosto nanaša na 3D računalniško oblikovanje, obdaja pa tudi 2D računalniško oblikovanje in urejanje podobe. Računalniška animacija pa ni v bistvu nič drugega kot uporaba algoritmov računalniške grafike v praksi, zajema različne tehnike, bistveno pri njej pa je, da se animacija digitalno ustvarja v računalniku. Modele predmetov lahko animiramo tako, da s časom spreminjamo njihov položaj, velikost, obliko, barvo, teksturo itd. Animiramo lahko tudi osvetlitev predmetov in položaj kamere (oziroma naš pogled) v sceni. Animiramo lahko tudi atmosferske pogoje. Animacija temelji na postavitvi ključev (key¬frames). To pomeni, da v določenih sličicah (frames) pripravljene časovne animacije določimo parametre animiranega predmeta (njegov položaj, usmeritev, barvo itd). Zajema različne tehnike, bistveno pri njej pa je, da se animacija digitalno ustvarja v računalniku. Računalniško animacijo v grobem delimo na 3D (tridimenzionalne) in 2D (dvodimenzionalne) tehnike. Na ta način se med seboj razlikujejo tudi računalniška orodja, ki omogočajo izdelavo animacije. 2D tehnike pa se delijo še na bitne in vektorske. Eden izmed prvih prikazov računalniške animacije je bil v filmu Futureworld (1976), kateri je vseboval animacijo človeške roke in obraza. Animirala sta jo Ed Catmull in Fred Parke na Univerzi v Utahu.