Pojdi na vsebino

Manama: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
+
v grobem končano
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{v delu}}
{{Infopolje Naselje
{{Infopolje Naselje
|official_name = Manama
|official_name = Manama
Vrstica 7: Vrstica 6:
|nickname =
|nickname =
|image_flag =
|image_flag =
|image_caption = Panorama
|image_caption = Pogled vzdolž glavne obalne avenije
|image_seal =
|image_seal =
|pushpin_map = Bahrajn
|pushpin_map = Bahrajn
Vrstica 44: Vrstica 43:
== Zgodovina ==
== Zgodovina ==
Najzgodnejši dokazi o človeški prisotnosti na severnem delu otoka, kjer je nekoliko blažje podnebje, segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar je bila poselitev večji del zgodovine razpršena po manjših [[vas]]eh. Proti koncu 18. stoletja se je pričela na tem delu poselitev koncentrirati zaradi dostopnosti pitne vode. Okrog izvirov je nastalo staro mestno jedro. Hkrati je bilo ustanovljeno sestrsko mesto [[Muharak]] v bližini, ki je prevzelo vodilno vlogo zaradi boljšega obrambnega položaja, Manama pa je služila kot dostopna točka in glavno pristanišče. Za razliko od starih muslimanskih mest drugod po regiji ni imela [[obzidje|obzidja]], edina fortifikacija zunaj starega mestnega jedra je bila trdnjava Kalat al-Bahrajn iz časa portugalske vladavine v 16. stoletju. Prebivalci so se pretežno ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[namakanje|namakalni]] kanali, ki so jih izkopali takrat, pa tvorijo osnovo sedanjega cestnega omrežja. Kmalu se je razvilo tudi [[ribištvo]] in nabiranje [[biser]]ov, mestno pristanišče je imelo širši regionalen pomen. Do leta 1905 je kljub občasnim epidemijam [[kolera|kolere]] in [[malarija|malarije]] Manama štela že 25.000 prebivalcev.<ref name="Hamouche2008">{{navedi knjigo |last=Ben Hamouche |first=Mustapha |year=2008 |chapter=Manama: The Metamorphosis of an Arab Gulf City |editor-last=Elsheshtawy |first=Yasser |title=The Evolving Arab City: Tradition, Modernity & Urban Development |publisher=Routledge |isbn=9781134128211 |url=https://books.google.com/books?id=O8Zz-2AtuIwC&|ref=harv |pages=184–217}}</ref>
Najzgodnejši dokazi o človeški prisotnosti na severnem delu otoka, kjer je nekoliko blažje podnebje, segajo v [[bronasta doba|bronasto dobo]], vendar je bila poselitev večji del zgodovine razpršena po manjših [[vas]]eh. Proti koncu 18. stoletja se je pričela na tem delu poselitev koncentrirati zaradi dostopnosti pitne vode. Okrog izvirov je nastalo staro mestno jedro. Hkrati je bilo ustanovljeno sestrsko mesto [[Muharak]] v bližini, ki je prevzelo vodilno vlogo zaradi boljšega obrambnega položaja, Manama pa je služila kot dostopna točka in glavno pristanišče. Za razliko od starih muslimanskih mest drugod po regiji ni imela [[obzidje|obzidja]], edina fortifikacija zunaj starega mestnega jedra je bila trdnjava Kalat al-Bahrajn iz časa portugalske vladavine v 16. stoletju. Prebivalci so se pretežno ukvarjali s [[kmetijstvo]]m, [[namakanje|namakalni]] kanali, ki so jih izkopali takrat, pa tvorijo osnovo sedanjega cestnega omrežja. Kmalu se je razvilo tudi [[ribištvo]] in nabiranje [[biser]]ov, mestno pristanišče je imelo širši regionalen pomen. Do leta 1905 je kljub občasnim epidemijam [[kolera|kolere]] in [[malarija|malarije]] Manama štela že 25.000 prebivalcev.<ref name="Hamouche2008">{{navedi knjigo |last=Ben Hamouche |first=Mustapha |year=2008 |chapter=Manama: The Metamorphosis of an Arab Gulf City |editor-last=Elsheshtawy |first=Yasser |title=The Evolving Arab City: Tradition, Modernity & Urban Development |publisher=Routledge |isbn=9781134128211 |url=https://books.google.com/books?id=O8Zz-2AtuIwC&|ref=harv |pages=184–217}}</ref>
[[slika:British political agency in Manama.png|thumb|left|Sedež britanske politične uprave (ok. 1900)]]

[[slika:Manama Souq 1965.JPG|thumb|left|Mestna tržnica (''suk'') leta 1965]]
Do začetka [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je ozemlje postopoma prešlo pod nadzor [[Britanski imperij|Britanskega imperija]].<ref name="Cybriwsky2013"/> Kolonialni upravitelji, ki so izbrali Manamo za svoje regionalno središče, so uvedli strožji nadzor nad urbanističnim razvojem, kar se odraža v geometričnem vzorcu novih sosesk. Njihovo oblast je še utrdilo odkritje zalog nafte v 1930. letih, kar je radikalno spremenilo tradicionalne družbene odnose v mestu. V tem obdobju je zaradi vzpona mednarodne trgovine propadlo trgovanje z [[pravi datljevec|datlji]] in biseri. Opuščanje pridelave datljev je omogočilo novemu razredu premožnih trgovcev poceni priti do zemljišč. Ker je bilo mnogo zemlje na puščavskem robu mesta zdaj v zasebni lasti, se je občinska oblast lotila pridobivanja zemljišč za širitev infrastrukture z izsuševanjem vlažnih obalnih predelov (dodaten motiv je bila zajezitev širjenja nalezljivih bolezni). Na nekaterih delih so obalno črto z nasuvanjem komunalnih odpadkov premaknili za 200 m. Nov prostor so pretežno uporabili za izgradnjo javnih zgradb, pa tudi nekaj predmestnih naselij. Vzporedno je že od prihoda prvega [[avtomobil]]a v mesto (1914) potekalo prestrukturiranje Maname z izgradnjo omrežja širokih avenij, ta vzorec so kmalu prevzela tudi druge arabske metropole, kot so [[Riad]], [[Džeda]], [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]] in [[Dubaj]]. Staro mestno jedro je medtem pričelo propadati.<ref name="Hamouche2008"/>
Do začetka [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] je ozemlje postopoma prešlo pod nadzor [[Britanski imperij|Britanskega imperija]].<ref name="Cybriwsky2013"/> Kolonialni upravitelji, ki so izbrali Manamo za svoje regionalno središče, so uvedli strožji nadzor nad urbanističnim razvojem, kar se odraža v geometričnem vzorcu novih sosesk. Njihovo oblast je še utrdilo odkritje zalog nafte v 1930. letih, kar je radikalno spremenilo tradicionalne družbene odnose v mestu. V tem obdobju je zaradi vzpona mednarodne trgovine propadlo trgovanje z [[pravi datljevec|datlji]] in biseri. Opuščanje pridelave datljev je omogočilo novemu razredu premožnih trgovcev poceni priti do zemljišč. Ker je bilo mnogo zemlje na puščavskem robu mesta zdaj v zasebni lasti, se je občinska oblast lotila pridobivanja zemljišč za širitev infrastrukture z izsuševanjem vlažnih obalnih predelov (dodaten motiv je bila zajezitev širjenja nalezljivih bolezni). Na nekaterih delih so obalno črto z nasuvanjem komunalnih odpadkov premaknili za 200 m. Nov prostor so pretežno uporabili za izgradnjo javnih zgradb, pa tudi nekaj predmestnih naselij. Vzporedno je že od prihoda prvega [[avtomobil]]a v mesto (1914) potekalo prestrukturiranje Maname z izgradnjo omrežja širokih avenij, ta vzorec so kmalu prevzela tudi druge arabske metropole, kot so [[Riad]], [[Džeda]], [[Kuvajt (mesto)|Kuvajt]] in [[Dubaj]]. Staro mestno jedro je medtem pričelo propadati.<ref name="Hamouche2008"/>


V začetku 1990. let so zaloge nafte pričele kopneti. Ekonomija emirata se je zato preusmerila v [[turizem]] in mednarodno bančništvo, odraz česar so megalomanski gradbeni projekti, kot so Bahrain Financial Harbour s parom 53-nadstropnih nebotičnikov v obliki jader, Bahrain World Trade Center in Al-Zamel Tower. Ti so skoncentrirani vzdolž obalne avenije kralja Faisala, glavne prometnice, ki povezuje Manamo z Muharakom in tamkajšnjim [[letališče]]m. Nastajajo tudi prestižne stanovanjske soseske, zabavišča in podobno okrog starega mestnega jedra, ki s tem še dodatno izgublja na pomenu.<ref name="Hamouche2008"/>
V začetku 1990. let so zaloge nafte pričele kopneti. Ekonomija emirata se je zato preusmerila v [[turizem]] in mednarodno bančništvo, odraz česar so megalomanski gradbeni projekti, kot so Bahrain Financial Harbour s parom 53-nadstropnih nebotičnikov v obliki jader, Bahrain World Trade Center in Al-Zamel Tower. Ti so skoncentrirani vzdolž obalne avenije kralja Faisala, glavne prometnice, ki povezuje Manamo z Muharakom in tamkajšnjim [[letališče]]m. Nastajajo tudi prestižne stanovanjske soseske, zabavišča in podobno okrog starega mestnega jedra, ki s tem še dodatno izgublja na pomenu.<ref name="Hamouche2008"/>

== Geografija ==
Mesto stoji na manjšem [[polotok]]u ob severovzhodni obali največjega od 33 [[otok]]ov, ki sestavljajo otoški emirat Bahrajn v Bahrajnskem zalivu na zahodni strani Perzijskega zaliva. Je središče cestnega omrežja, ki ga povezuje z ostalimi deli otoka in prek 25 kilometrov dolge poti kralja Fahda (serija mostov in nasipov) na vzhodu tudi s [[Saudova Arabija|Saudovo Arabijo]]. S sosednjim Muharakom, kjer se nahaja tudi glavno mednarodno letališče, ga prav tako povezuje več [[most]]ov. Površje je ravninsko, zato ni ovir za širitev proti notranjosti.<ref name="Hamouche2008"/>

{{wide image|Manama Skyline.jpg|800px|align-cap=center|Panoramski posnetek Maname}}

=== Podnebje ===
Območje, kjer stoji Manama, ima suho puščavsko podnebje z izjemno visokimi poletnimi temperaturami in velikim sezonskim nihanjem.
{{Weather box
|location = Manama ([[Mednarodno letališče Bahrajn]]) 1961–1990, ekstremi 1902–sedanjost
|metric first = Y
|single line = Y
|Jan record high C = 29.7
|Feb record high C = 34.7
|Mar record high C = 38.1
|Apr record high C = 41.3
|May record high C = 46.7
|Jun record high C = 47.3
|Jul record high C = 47.5
|Aug record high C = 45.6
|Sep record high C = 45.5
|Oct record high C = 42.8
|Nov record high C = 37.2
|Dec record high C = 30.6
|year record high C = 47.5
|Jan high C = 20.0
|Feb high C = 21.2
|Mar high C = 24.7
|Apr high C = 29.2
|May high C = 34.1
|Jun high C = 36.4
|Jul high C = 37.9
|Aug high C = 38.0
|Sep high C = 36.5
|Oct high C = 33.1
|Nov high C = 27.8
|Dec high C = 22.3
|year high C = 30.1
|Jan mean C = 17.2
|Feb mean C = 18.0
|Mar mean C = 21.2
|Apr mean C = 25.3
|May mean C = 30.0
|Jun mean C = 32.6
|Jul mean C = 34.1
|Aug mean C = 34.2
|Sep mean C = 32.5
|Oct mean C = 29.3
|Nov mean C = 24.5
|Dec mean C = 19.3
|year mean C = 26.5
|Jan low C = 14.1
|Feb low C = 14.9
|Mar low C = 17.8
|Apr low C = 21.5
|May low C = 26.0
|Jun low C = 28.8
|Jul low C = 30.4
|Aug low C = 30.5
|Sep low C = 28.6
|Oct low C = 25.5
|Nov low C = 21.2
|Dec low C = 16.2
|year low C = 23.0
|Jan record low C = 2.7
|Feb record low C = 7.9
|Mar record low C = 10.9
|Apr record low C = 10.8
|May record low C = 18.7
|Jun record low C = 18.4
|Jul record low C = 25.3
|Aug record low C = 21.8
|Sep record low C = 18.9
|Oct record low C = 18.8
|Nov record low C = 11.7
|Dec record low C = 6.4
|year record low C = 2.7
|Jan precipitation mm = 14.6
|Feb precipitation mm = 16.0
|Mar precipitation mm = 13.9
|Apr precipitation mm = 10.0
|May precipitation mm = 1.1
|Jun precipitation mm = 0
|Jul precipitation mm = 0
|Aug precipitation mm = 0
|Sep precipitation mm = 0
|Oct precipitation mm = 0.5
|Nov precipitation mm = 3.8
|Dec precipitation mm = 10.9
|year precipitation mm = 70.8
|unit precipitation days = 1.0 mm
|Jan precipitation days = 2.0
|Feb precipitation days = 1.9
|Mar precipitation days = 1.9
|Apr precipitation days = 1.4
|May precipitation days = 0.2
|Jun precipitation days = 0
|Jul precipitation days = 0
|Aug precipitation days = 0
|Sep precipitation days = 0
|Oct precipitation days = 0.1
|Nov precipitation days = 0.7
|Dec precipitation days = 1.7
|year precipitation days = 9.9
|Jan sun = 226.3
|Feb sun = 221.2
|Mar sun = 238.7
|Apr sun = 255.0
|May sun = 306.9
|Jun sun = 339.0
|Jul sun = 331.7
|Aug sun = 331.7
|Sep sun = 312.0
|Oct sun = 303.8
|Nov sun = 261.0
|Dec sun = 226.3
|year sun = 3353.6
|source 1 = NOAA,<ref name = NOAA >
{{cite web
| url = ftp://ftp.atdd.noaa.gov/pub/GCOS/WMO-Normals/TABLES/REG_II/B1/41150.TXT
| title = Bahrain International Airport Climate Normals 1961–1990
| publisher = [[National Oceanic and Atmospheric Administration]]
| accessdate = 5.4.2016}}</ref> Meteo Climat (rekordne temperature)<ref name = meteoclimat>{{navedi splet | url = http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=1500 | title = Station Bahrain | publisher = Meteo Climat |language = fr | accessdate = 14.10.2016}}</ref>
|source 2 = Ministrstvo za promet (Bahrajn)<ref name= WMO >{{navedi splet | url = http://www.bahrainweather.gov.bh/monthly-temperature | title = World Weather Information Service&nbsp;– Bahrain/Manama | publisher = Svetovna meteorološka organizacija | accessdate = 18.9.2012}}</ref>
|date=avgust 2010
}}




== Mednarodne povezave ==
== Mednarodne povezave ==

Redakcija: 10:48, 18. november 2017

Manama

المنامة
Pogled vzdolž glavne obalne avenije
Pogled vzdolž glavne obalne avenije
Manama se nahaja v Bahrajn
Manama
Manama
Lega mesta v Bahrajnu
Koordinati: 26°13′N 50°35′E / 26.217°N 50.583°E / 26.217; 50.583
Država Bahrajn
GuvernoratPrestolnica
Upravljanje
 • GuvernerHisham Bin Abdulrahman Bin Mohammed Al Khalifa
Površina
 • Mesto30 km2
Prebivalstvo
 • Ocena 
(2010)
157.474
 • Gostota5.200 preb./km2
 • Urbano
 (2015)[1]
411.000
 • Guvernorat prestolnice (2010)
329.510
Časovni pasGMT+3
Spletna stranOfficial website

Manama (arabsko المنامة‎‎, Al Manāma) je glavno mesto Bahrajna in s približno 150.000 prebivalci ožjega mestnega območja (po oceni za leto 2001) največje naselje tega otoškega emirata v Perzijskem zalivu.[2][3] Hkrati je glavno mesto istoimenskega guvernorata v upravni delitvi Bahrajna in središče metropolitanskega območja, v katerem, živi več kot tretjina vseh Bahrajnčanov.

Stoji na polotoku na skrajnem severnem delu glavnega otoka in v zadnjem času slovi predvsem po megalomanskih gradbenih projektih na račun prihodkov od črpanja bogatih zalog surove nafte. Med znamenitostmi so velika mošeja al-Fateh, ki je ena od največjih mošej na svetu in obsega kompleks zgradb, ki vključuje tudi narodno knjižnico.[3]

Zgodovina

Najzgodnejši dokazi o človeški prisotnosti na severnem delu otoka, kjer je nekoliko blažje podnebje, segajo v bronasto dobo, vendar je bila poselitev večji del zgodovine razpršena po manjših vaseh. Proti koncu 18. stoletja se je pričela na tem delu poselitev koncentrirati zaradi dostopnosti pitne vode. Okrog izvirov je nastalo staro mestno jedro. Hkrati je bilo ustanovljeno sestrsko mesto Muharak v bližini, ki je prevzelo vodilno vlogo zaradi boljšega obrambnega položaja, Manama pa je služila kot dostopna točka in glavno pristanišče. Za razliko od starih muslimanskih mest drugod po regiji ni imela obzidja, edina fortifikacija zunaj starega mestnega jedra je bila trdnjava Kalat al-Bahrajn iz časa portugalske vladavine v 16. stoletju. Prebivalci so se pretežno ukvarjali s kmetijstvom, namakalni kanali, ki so jih izkopali takrat, pa tvorijo osnovo sedanjega cestnega omrežja. Kmalu se je razvilo tudi ribištvo in nabiranje biserov, mestno pristanišče je imelo širši regionalen pomen. Do leta 1905 je kljub občasnim epidemijam kolere in malarije Manama štela že 25.000 prebivalcev.[4]

Sedež britanske politične uprave (ok. 1900)
Mestna tržnica (suk) leta 1965

Do začetka prve svetovne vojne je ozemlje postopoma prešlo pod nadzor Britanskega imperija.[3] Kolonialni upravitelji, ki so izbrali Manamo za svoje regionalno središče, so uvedli strožji nadzor nad urbanističnim razvojem, kar se odraža v geometričnem vzorcu novih sosesk. Njihovo oblast je še utrdilo odkritje zalog nafte v 1930. letih, kar je radikalno spremenilo tradicionalne družbene odnose v mestu. V tem obdobju je zaradi vzpona mednarodne trgovine propadlo trgovanje z datlji in biseri. Opuščanje pridelave datljev je omogočilo novemu razredu premožnih trgovcev poceni priti do zemljišč. Ker je bilo mnogo zemlje na puščavskem robu mesta zdaj v zasebni lasti, se je občinska oblast lotila pridobivanja zemljišč za širitev infrastrukture z izsuševanjem vlažnih obalnih predelov (dodaten motiv je bila zajezitev širjenja nalezljivih bolezni). Na nekaterih delih so obalno črto z nasuvanjem komunalnih odpadkov premaknili za 200 m. Nov prostor so pretežno uporabili za izgradnjo javnih zgradb, pa tudi nekaj predmestnih naselij. Vzporedno je že od prihoda prvega avtomobila v mesto (1914) potekalo prestrukturiranje Maname z izgradnjo omrežja širokih avenij, ta vzorec so kmalu prevzela tudi druge arabske metropole, kot so Riad, Džeda, Kuvajt in Dubaj. Staro mestno jedro je medtem pričelo propadati.[4]

V začetku 1990. let so zaloge nafte pričele kopneti. Ekonomija emirata se je zato preusmerila v turizem in mednarodno bančništvo, odraz česar so megalomanski gradbeni projekti, kot so Bahrain Financial Harbour s parom 53-nadstropnih nebotičnikov v obliki jader, Bahrain World Trade Center in Al-Zamel Tower. Ti so skoncentrirani vzdolž obalne avenije kralja Faisala, glavne prometnice, ki povezuje Manamo z Muharakom in tamkajšnjim letališčem. Nastajajo tudi prestižne stanovanjske soseske, zabavišča in podobno okrog starega mestnega jedra, ki s tem še dodatno izgublja na pomenu.[4]

Geografija

Mesto stoji na manjšem polotoku ob severovzhodni obali največjega od 33 otokov, ki sestavljajo otoški emirat Bahrajn v Bahrajnskem zalivu na zahodni strani Perzijskega zaliva. Je središče cestnega omrežja, ki ga povezuje z ostalimi deli otoka in prek 25 kilometrov dolge poti kralja Fahda (serija mostov in nasipov) na vzhodu tudi s Saudovo Arabijo. S sosednjim Muharakom, kjer se nahaja tudi glavno mednarodno letališče, ga prav tako povezuje več mostov. Površje je ravninsko, zato ni ovir za širitev proti notranjosti.[4]

Panoramski posnetek Maname

Podnebje

Območje, kjer stoji Manama, ima suho puščavsko podnebje z izjemno visokimi poletnimi temperaturami in velikim sezonskim nihanjem.

Podnebni podatki za Manama (Mednarodno letališče Bahrajn) 1961–1990, ekstremi 1902–sedanjost
Mesec Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep Okt Nov Dec Letno
Rekordno visoka temperatura °C 29.7 34.7 38.1 41.3 46.7 47.3 47.5 45.6 45.5 42.8 37.2 30.6 47.5
Povprečna visoka temperatura °C 20.0 21.2 24.7 29.2 34.1 36.4 37.9 38.0 36.5 33.1 27.8 22.3 30.1
Povprečna dnevna temperatura °C 17.2 18.0 21.2 25.3 30.0 32.6 34.1 34.2 32.5 29.3 24.5 19.3 26.5
Povprečna nizka temperatura °C 14.1 14.9 17.8 21.5 26.0 28.8 30.4 30.5 28.6 25.5 21.2 16.2 23.0
Rekordno nizka temperatura °C 2.7 7.9 10.9 10.8 18.7 18.4 25.3 21.8 18.9 18.8 11.7 6.4 2.7
Povprečna količina padavin mm 14.6 16.0 13.9 10.0 1.1 0 0 0 0 0.5 3.8 10.9 70.8
Povp. št. dni s padavinami (≥ 1.0 mm) 2.0 1.9 1.9 1.4 0.2 0 0 0 0 0.1 0.7 1.7 9.9
Povp. št. sončnih ur 226.3 221.2 238.7 255.0 306.9 339.0 331.7 331.7 312.0 303.8 261.0 226.3 3.353,6
Vir 1: NOAA,[5] Meteo Climat (rekordne temperature)[6]
Vir 2: Ministrstvo za promet (Bahrajn)[7]


Mednarodne povezave

Manama ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi kraji po svetu:

Sklici in opombe

  1. ↑ Annual Population of Urban Agglomerations with 300,000 Inhabitants or More in 2014, by Country, 1950-2030 (thousands), World Urbanization Prospects, the 2014 revision, Oddelek ZN za ekonomske in socialne zadeve. Opomba: upoštevana ocena za leto 2015. Pridobljeno 13.11.2017.
  2. ↑ »Manama«. Britannica Online. Pridobljeno 15. novembra 2017.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Cybriwsky, Roman A. (2013). »Malé«. Capital Cities around the World. ABC-CLIO. str. 175–176. ISBN 9781610692489.
  4. ↑ 4,0 4,1 4,2 4,3 Ben Hamouche, Yasser (2008). »Manama: The Metamorphosis of an Arab Gulf City«. V Elsheshtawy (ur.). The Evolving Arab City: Tradition, Modernity & Urban Development. Routledge. str. 184–217. ISBN 9781134128211. {{navedi knjigo}}: Neveljaven |ref=harv (pomoč)
  5. ↑ »Bahrain International Airport Climate Normals 1961–1990«. National Oceanic and Atmospheric Administration. Pridobljeno 5. aprila 2016.
  6. ↑ »Station Bahrain« (v francoščini). Meteo Climat. Pridobljeno 14. oktobra 2016.
  7. ↑ »World Weather Information Service – Bahrain/Manama«. Svetovna meteorološka organizacija. Pridobljeno 18. septembra 2012.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Manama&oldid=4922473«