Pojdi na vsebino

Matej Sternen: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Shabicht (pogovor | prispevki)
74.199 urejanj
Brez povzetka urejanja
G-Cup (pogovor | prispevki)
2.029 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 3: Vrstica 3:


[[Slika:Matej_Sternen - Rdeči parazol.jpg|thumb|desno|''Rdeči parazol'' (olje na platnu, 1904, hrani [[Narodna galerija Slovenije]])]]
[[Slika:Matej_Sternen - Rdeči parazol.jpg|thumb|desno|''Rdeči parazol'' (olje na platnu, 1904, hrani [[Narodna galerija Slovenije]])]]
Sternen je v letih 1888−91 obiskoval Državno obrtno šolo v [[Gradec|Gradcu]], nato pa se je leta 1892 vpisal na umetnoobrtno šolo in kasneje na umetnostno Akademijo na [[Dunaj]]u. V svojih delih je veliko upodabljal človeško figuro, predvsem [[portret]] in ženski [[akt (upodobitev)|akt]]. Poleg oljnega in stenskega slikarstva, s katerima se je največ ukvarjal, je odlično obvladal tudi [[risba|risbo]], sodi pa tudi med prve slovenske [[grafika|grafike]] in skupaj z [[Matija Jama|Jamo]], [[Ivan Grohar|Groharjem]] in [[Rihard Jakopič|Jakopičem]] med slavno »četverico« slikarjev [[slovenska moderna|slovenske moderne]]. Ogromno je skiciral. Preživljal se je kot restavrator in s Steletom prepotoval Slovenijo. Delal je v Turnišču in veliko v Ljubljani, npr. v Frančiškanski cerkvi. Pri restavriranju si je pomagal z akvareli, na katerih je preizkušal barve in barvne sklope, razpoznavne na srednjeveških podobah. Kot restavrator je veliko delal v [[Dalmacija|Dalmaciji]].
Sternen je v letih 1888−91 obiskoval Državno obrtno šolo v [[Gradec|Gradcu]], nato pa se je leta 1892 vpisal na umetnoobrtno šolo in kasneje na umetnostno Akademijo na [[Dunaj]]u. V svojih delih je veliko upodabljal človeško figuro, predvsem [[portret]] in ženski [[akt (upodobitev)|akt]]. Poleg oljnega in stenskega slikarstva, s katerima se je največ ukvarjal, je odlično obvladal tudi [[risba|risbo]], sodi pa tudi med prve slovenske [[grafika|grafike]] in skupaj z [[Matija Jama|Jamo]], [[Ivan Grohar|Groharjem]] in [[Rihard Jakopič|Jakopičem]] med slavno »četverico« slikarjev [[slovenska moderna|slovenske moderne]]. Vsi štirje so presegli stereotip impresionizma, ki so mu sledili in ga presegli. Razvili so intenzivno upodabljanje krajine in občutenj narave, letnih časov, svetlobe. Sternen je ogromno skiciral. Preživljal se je kot restavrator, predvsem stenskih slik. S konservatorjem Steletom je prepotoval Slovenijo. Delal je v Turnišču in veliko v Ljubljani, npr. v Frančiškanski cerkvi. Pri restavriranju si je pomagal z akvareli, na katerih je preizkušal barve in barvne sklope, razpoznavne na originalnih srednjeveških podobah. Kot restavrator je veliko delal v [[Dalmacija|Dalmaciji]].


[[Slika:Matej_Sternen - Rdečelaska.jpg|thumb|desno|''Rdečelaska'' (olje na platnu, 1902, hrani [[Narodna galerija Slovenije]])]]
[[Slika:Matej_Sternen - Rdečelaska.jpg|thumb|desno|''Rdečelaska'' (olje na platnu, 1902, hrani [[Narodna galerija Slovenije]])]]
Sternen se je bolj kot katerikoli drug od četverice oklepal figuralne motivike in je že v svojem zgodnjem obdobju ustvaril eno od ikon tistega časa, sliko [[Rdeči parazol]], v kateri se poigra z barvnimi preobrazbami in odsevi. V tej sliki se kaže slikarski vpliv slikarstva s severa ([[Nemčija|Nemčije]] in [[Francija|Francije]]). Njegova slika [[Ulica v Münchnu]] predstavlja eno redkih urbanih [[veduta|vedut]] v našem slikarstvu tistega časa, v sliki pa je mogoče zaslutiti Caillebotov način fotografskega kadriranja. Vpliv na Sternena se kaže tudi v sliki [[Pomladno sonce]], kjer je mogoče opaziti povezavo s Cézannovo sliko [[Les Clos normand]].
Sternen se je bolj kot katerikoli drug od imenovane četverice oklepal figuralne motivike. Med številnimi portreti žena izstopajo suverene oljne podobe žena v belih oblačilih. Slikar je že v svojem zgodnjem obdobju ustvaril eno od ikon tistega časa, sliko [[Rdeči parazol]], v kateri se poigra z barvnimi preobrazbami in odsevi ter samozavestno rdečo barvo sončnika. V tej podobi se kaže slikarski vpliv slikarstva s severa ([[Nemčija|Nemčije]] in [[Francija|Francije]]). Njegova slika [[Ulica v Münchnu]] predstavlja eno redkih urbanih [[veduta|vedut]] v našem slikarstvu tistega časa, v sliki pa je mogoče zaslutiti Caillebotov način fotografskega kadriranja. Vpliv na Sternena se kaže tudi v sliki [[Pomladno sonce]], kjer je mogoče opaziti povezavo s Cézannovo sliko [[Les Clos normand]]. Sternen je bil še uveljavljen portretist, ki je zapustil svoje videnje podob kraljev, politikov in kulturnikov.


== Sklici ==
== Sklici ==

Redakcija: 18:52, 18. marec 2022

Matej Sternen
Portret
Rojstvo20. september 1870({{padleft:1870|4|0}}-{{padleft:9|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})[1][2][3]
Verd
Smrt28. junij 1949({{padleft:1949|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})[4][3] (78 let)
Ljubljana
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Jugoslavija
 SHS
 Cislajtanija
Poklicslikar, konzervator

Matej Sternen, slovenski slikar in restavrator, * 20. september 1870, Verd pri Vrhniki, † 28. junij 1949, Ljubljana.

Rdeči parazol (olje na platnu, 1904, hrani Narodna galerija Slovenije)

Sternen je v letih 1888−91 obiskoval Državno obrtno šolo v Gradcu, nato pa se je leta 1892 vpisal na umetnoobrtno šolo in kasneje na umetnostno Akademijo na Dunaju. V svojih delih je veliko upodabljal človeško figuro, predvsem portret in ženski akt. Poleg oljnega in stenskega slikarstva, s katerima se je največ ukvarjal, je odlično obvladal tudi risbo, sodi pa tudi med prve slovenske grafike in skupaj z Jamo, Groharjem in Jakopičem med slavno »četverico« slikarjev slovenske moderne. Vsi štirje so presegli stereotip impresionizma, ki so mu sledili in ga presegli. Razvili so intenzivno upodabljanje krajine in občutenj narave, letnih časov, svetlobe. Sternen je ogromno skiciral. Preživljal se je kot restavrator, predvsem stenskih slik. S konservatorjem Steletom je prepotoval Slovenijo. Delal je v Turnišču in veliko v Ljubljani, npr. v Frančiškanski cerkvi. Pri restavriranju si je pomagal z akvareli, na katerih je preizkušal barve in barvne sklope, razpoznavne na originalnih srednjeveških podobah. Kot restavrator je veliko delal v Dalmaciji.

Rdečelaska (olje na platnu, 1902, hrani Narodna galerija Slovenije)

Sternen se je bolj kot katerikoli drug od imenovane četverice oklepal figuralne motivike. Med številnimi portreti žena izstopajo suverene oljne podobe žena v belih oblačilih. Slikar je že v svojem zgodnjem obdobju ustvaril eno od ikon tistega časa, sliko Rdeči parazol, v kateri se poigra z barvnimi preobrazbami in odsevi ter samozavestno rdečo barvo sončnika. V tej podobi se kaže slikarski vpliv slikarstva s severa (Nemčije in Francije). Njegova slika Ulica v Münchnu predstavlja eno redkih urbanih vedut v našem slikarstvu tistega časa, v sliki pa je mogoče zaslutiti Caillebotov način fotografskega kadriranja. Vpliv na Sternena se kaže tudi v sliki Pomladno sonce, kjer je mogoče opaziti povezavo s Cézannovo sliko Les Clos normand. Sternen je bil še uveljavljen portretist, ki je zapustil svoje videnje podob kraljev, politikov in kulturnikov.

Sklici

  1. ↑ RKDartists
  2. ↑ Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
  3. ↑ 3,0 3,1 Arhiv likovne umetnosti — 2003.
  4. ↑ RKDartists

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Matej Sternen.
Stub icon

Ta članek o slikarju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Matej_Sternen&oldid=5665013«