Atila

‎

Atila
Rojstvo	1. tisočletje
Smrt	453[…] Panonija
Državljanstvo	hunski imperij
Poklic	plemenski poglavar

Atila na zahodu

Atila je jasno povedal, da želi napasti kraljestvo Vizigotov. Onorija, sestra Valentiniana, je prosila Atilo za pomoč in mu podarila prstan, namreč se ni nameravala poročiti s senatorjem. Atila si je to razlagal kot ženitno ponudbo, čeprav ni bila. Poročil se je z Onorijo in za doto vzel polovico zahodnega imperija. Valentinian je to zvedel, hotel je ubiti sestro, a ga je mati Galla Placidia ustavila. Atila je nato poslal poslanca v Ravenno, da bi pojasnil, da Onorija nima nikakršne krivde. Poroka je bila vsekakor veljavna in si je zato vzel domenjeno ozemlje.

Med tem časom, je Teodozij II umrl, padel je s konja. Sledil mu je Marcijan, ki je ukinil davščino za Hune. Po smrti frankovskega kralja, je spor za dedovanje ločil Atilo in Ecija. Atila je želel razširiti lastni imperij, celo do Atlantskega morja, zato je združil vse podložne narode, Gepide, Ostrogote, Erule, Ruge, Scire, Turinge, Alane in Burgunde ter se združil z Vizigoti in Rimljani. Z vojsko, ki je štela od 300.000 do 700.000 vojakov, je prečkal Germanijo in porušil vse kar mu je bilo na poti. Zasedel je tudi razna mesta, pravi se, da je v Koloniji (zasedeno mesto) spoznal Orsolo. Zadela ga je strela z jasnega. Zaljubil se je vanjo in v njeno lepoto. To jo je sprva rešilo smrti, a ko ga je odvrnila, jo je najprej trpinčil nato pa ubil. Tudi Ecij je zbral vojsko: Franki, Burugundi in Kelti. Teodorik, kralj Vizigotov se je združil z Rimljani. Ecij in Teodorik sta prišla v Orleans pred Atilo. Ko je tudi ta prišel, se je začela zelo divja vojna. Zgodovinarji menijo, da je bila ta vojna ena izmed petnajstih najbolj važnih v zgodovini. Vojno ni zmagal nihče. Obe vojski sta se umaknili. Legende pravijo, da je bila bitka tako kruta in krvoločna, da so reke postale rdeče barve in da so žejni vojaki morali piti kar iz teh.

Vdor v Italijo in smrt

Atila se je vrnil spet v Italijo v letu 452, da bi se ponovno poročil z Onorijo. Vojska sestavljena v glavnem iz germanskih čet se je bližala Trstu, a so jo ustavili pri Ogleju. Ker je bilo mesto Oglej dobra strateška točka, ga je Atila tri mesece oblegal in končno zasedel ter do konca porušil. Napotil se je proti Padovi, katero je čakala enaka usoda. Mnogo ljudi se je zateklo v laguno, kjer so nato nastale Benetke. Nadaljeval je z marširanjem do Milana. Bival je v kraljevi palači. Znano je, da je bil v tej palači afresk, ki je prikazoval cesarje, ki so sedeli na prestolih in prince ob njihovih nogah. Atila je spremenil afresk tako, da je nanj dal naslikati cesarje, ki so stresali mošnje zlata pred Atilov prestol. Hotel je namreč pokazati svojo moč in vzvišenost.

Med tem časom je Valentinian zbežal iz Ravenne v Rim. Ecij je bil še na bojišču in je imel premalo mož za napad, a je točno vedel kaj je potrebno storiti. Atilova vojska je potrebovala dosti živeža in krme, nevarno je bilo zaradi epidemij, ki so se z veliko lahkoto širile. Huni so se ustavili pri reki Pad, kjer so se srečali s papežem Leonom I. Pravijo, da je prav ta ustavil Atilo tako, da mu je pokazal križ. Atila se je umaknil iz Italije, a je hotel ponovno napasti Konstantinopel, saj Marcijan ni spoštoval domen.

Umrl je leta 453. Prisk piše, da je po poročni zabavi (poročil se je s Krimhildo) umrl, ker se je zadušil zaradi krvavenja iz nosu. Pokopali so ga v trojni krsti (ena v drugi) sestavljeni iz zlata, srebra in železa. Tiste, ki so ga pokopali, so nato ubili, da ne bi nihče ne vedel za kraj pokopa. Tako se je porušil imperij Hunov in je umrl njegov vodja.