Dragulj

Različica za tisk ni več podprta in lahko vsebuje napake pri upodabljanju. Prosimo, v brskalniku posodobite zaznamke in namesto tega uporabite privzeto funkcijo brskalnika za tiskanje.

Dragulj je mineral, kamen (kot lapis lazuli) ali okamnela snov, ki jo lahko razrežemo ali odlomimo in obrusimo, nakar jo lahko uporabimo za zbiranje ali za izdelavo nakita.

Dragulji (dragi kamni)

Najdemo jih med naravnimi rudninami, najdražji so minerali:

Nekatere dragulje najdemo v magmatskih kamninah, druge pa v raznih zemljinah ali preperinah. Najdeni v naravi pa ti kamni še ne predstavljajo dragulja; potrebno je še veliko strokovnega dela, klanje, žaganje, brušenje, glajenje in poliranje, da bo dragulj zares zasijal v vsej svoji lepoti in barvi.

Dragulji - organske snovi

Dragulj lahko nastane tudi iz nekaterih organskih snovi, kot na primer:

jantar je fosilna smola
korala je ostanek morske živali
biser je iz notranje lupine-biserovine morske školjke
gagat je trd, svetleč fosilni les, draguljarji ga uporabljajo od leta 1901.

Dragulji- poldragi kamni

Poldragi kamni se vse bolj uporabljajo v draguljarstvu, najpogosteje se uporabijo:

Najpogosteje uporabljeni minerali v draguljarstvu

Med minerali se v draguljarstvu najšteviljčnejše uveljavljajo izomorfni minerali, to so minerali, ki imajo enake kristalne strukture, vendar različno kemično sestavo, to so sledeči poldragi kamni:

Poldragi kamni v Sloveniji

Slovenija ima kar precej meneralnega bogastva, vendar nahajališč dragih kamnov še niso našli, so pa našli nekaj poldragih kamnov in sicer;

dravit, to je rjav turmalin- najdišče v bližini Dobrove pri Dravogradu,
pohorski žad, to je zelen mineral- omfacit, najden na Pohorju,
beli ahat, najden na Smrekovcu.

Draguljarstvo v Sloveniji

To vrsto gospodarske dejavnosti v Sloveniji nimamo dovolj razvito. Močno zaostajamo za velikimi proizvajalci, tako klasičnega nakita, kot tudi modernega nakita, kljub temu da imamo vse danosti da bi to panogo lahko razvili. Razpolagamo s tehnologijo, oblikovalci, obrtniki in tudi nekaj manj >>lesenimi trgovci<<. Najbolj razvito tovrstno dejavnost v Evropi imajo države Nizozemska, Rusija, Italija, Francija, Švica, zunaj Evrope pa nekaj azijskih držav. Trenutno je edino podjetje, ki se s to dejavnostjo resno ukvarja, Zlatarna Celje.