Pojdi na vsebino

Velika nagrada Italije 1934

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Italija   Velika nagrada Italije 1934
Podrobnosti o dirki
Neprvenstvena Grandes Épreuves v sezoni 1934.

Datum 9. september 1934
Urad. ime XII Gran Premio d'Italia
Lokacija Monza, Monza
Dirkališče Stalno dirkališče, 4,310 km
Razdalja 166 krogov, 499,96 km
Najboljši štartni položaj
Dirkač Nemčija Rudolf Caracciola Mercedes
Štartno vrsto je določil žreb
Najhitrejši krog
Dirkač Nemčija Hans Stuck Auto Union
Čas 2:13,6 (v 5. krogu)
Stopničke
Prvi Nemčija Rudolf Caracciola
Italija Luigi Fagioli
Mercedes
Drugi Nemčija Hans Stuck
Nemčija H. zu Leiningen
Auto Union
Tretji Italija Carlo Felice Trossi
Italija Gianfranco Comotti
Alfa Romeo

Velika nagrada Italije 1934 je bila peta neprvenstvena dirka Grandes Épreuves v sezoni 1934. Odvijala se je 9. septembra 1934 na dirkališču Autodromo Nazionale Monza.

Poročilo

[uredi | uredi kodo]

Pred dirko

[uredi | uredi kodo]

Zaradi treh smrtnih nesreč na dirki za Veliko nagrado Monze v prejšnji sezoni 1933, so oraginizatorji dirke kar malo pretiravali s skrajšanjem steze iz 10 na 4,3 km in postavitvijo več šikan. Manfred von Brauchitsch ni prišel na dirko, saj so zdravniki ugotovili, da bolečine v očeh, ki jih je imel po nesreči na dirki za Veliko nagrado Nemčije, povzroča počena lobanja. Zato so ga poslali nazaj v bolnišnico za deset tednov na strogi počitek, dirk ni smel poslušati niti po radiu. Tazio Nuvolari je nastopil z novim dirkalnikom Maserati 6C-34, ki je bil zelo težak. Tako so morali za izpolnjevanje pravila o maksimalni masi dirkalnika iz njega iztočiti vse tekočine, celo zavorno tekočino. Po prostem treningu so dirkalnik Luigija Fagiolija prepeljali v Milano, kjer ga je preizkusil Hermann Lang.

Dirka

[uredi | uredi kodo]

Pred štartom dirke so dirkalniki in dirkači počasi peljali mimo glavne tribune in dvigali roke v fašistični pozdrav. Na štartu je vodstvo prevzel Hans Stuck, sledili so mu Fagioli, Achille Varzi in Rudolf Caracciola. Dirkača Mercedes-Benza, Ernst Henne in Fagioli, sta se že kmalu znanšla v težavah z dirkalnikom. prvi je odstopil že v drugem krogu. Caracciola se je prebil na drugo mesto, vodilne pa je ujel tudi Nuvolari, ki se je boril z Varzijem, toda kmalu se je znašel v težavah z zavorami, ker zavorna tekočina ni bila pravilno natočena. Po desetih krogih je imel Stuck dvajset sekund prednosti pred Caracciolo in še šest pred zu Leiningenom in Mombergerjem.

Po dvajsetih krogih se je Caracciola približal vodilnemu Nemcu na trinajst sekund, v naslednjih desetih krogih pa še za tri. Toda v petintridesetem krogu je razlika zopet narasla na petintrideset sekund, ker je imel Mercedesov dirkač težave z nogo, ki pa mu jo je nekako uspelo ponovno zmanjšati na dvanajst krogov. V štiriinpetdesetem krogu je odstopil zu Leiningen, pet krogov kasneje pa je na postanek v bokse zavil vodilni Stuck in dirkalnik je prevzel zu Leiningen, ker je imel Stuck rahlo opečene noge in je potreboval zdravniško pomoč. Zaradi novih šikan je moral dirkač med dirko odpeljati kar 1600 ovinkov, dirka pa je trajala skoraj pet ur, kar se je najbolj poznalo na menjalnikih in zavorah. Caracciola je po postanku Stucka prevzel vodstvo, toda zaradi stalnega prestavljanja in zaviranja ga je močno bolel lani poškodovani kolk. V naslednjem krogu je zapeljal v bokse na postanek, dirkalnik je prevzel njegov moštveni kolega in največji rival Luigi Fagioli, Caracciolo pa so morali dvigniti iz dirkalnika.

Gianfranco Comotti je dirkalnik ob postanku predal Attiliu Marinoniju, Comotti pa je kasneje prevzel dirkalnik Carla Feliceja Trossija. Po desetih krogih počitka je svoj dirkalnik ponovno prevzel Stuck in se poskušal iz četrtega mesta prebiti viške. Fagioli, ki je vso drugo polovico dirke vodil, je osvojil svojo drugo zmago za Mercedes-Benz, Varzi je dirkal dobro in se prebil na drugo mesto, toda v 97-em krogu odstopil zaradi odpovedi menjalnika, tako je na drugo mesto prišel Stuck, ki pa je že za krog za Fagiolijem. Comotti je bil tretji, Nuvolari, ki so mu zavore odpovedale in je zaviral le z menjalnikom, je bil vseeno četrti.

Po dirki

[uredi | uredi kodo]

Hans Rüesch je bil po dirki diskvalificiran, ker mu je, ko je ostal brez goriva, nekdo prinesel kanto z gorivom izven boksov, kjer bi bilo to dovoljeno.

Rezultati

[uredi | uredi kodo]

Dirka

[uredi | uredi kodo]
Poz Št Dirkač Moštvo Dirkalnik Krogi Čas/Odstop Št. m.
1 2 Nemčija Rudolf Caracciola
Italija Luigi Fagioli
Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 166 4:45,47 1
2 10 Nemčija Hans Stuck
Nemčija Hermann zu Leiningen
Auto Union AG Auto Union A 165 +1 krog 5
3 14 Italija Carlo Felice Trossi
Italija Gianfranco Comotti
Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 164 +2 kroga 7
4 8 Italija Tazio Nuvolari Officine Alfieri Maserati Maserati 6C-34 163 +3 krogi 4
5 30 Italija Gianfranco Comotti
Italija Attilio Marinoni
Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 163 +3 krogi 15
6 24 Monako Louis Chiron Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 162 +4 krogi 12
7 20 Nemčija August Momberger
Nemčija Wilhelm Sebastian
Auto Union AG Auto Union A 162 +4 krogi 10
8 26 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Whitney Straight Whitney Straight Ltd. Maserati 8CM 162 +4 krogi 13
9 16 Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Earl Howe Privatnik Bugatti T51 154 +12 krogov 8
DSQ 32 Nemčija Hans Rüesch Privatnik Maserati 8CM 155 Zunanja pomoč 16
Ods 4 Italija Achille Varzi
Italija Mario Tadini
Scuderia Ferrari Alfa Romeo P3 97 Menjalnik 2
Ods 18 Italija Goffredo Zehender Privatnik Maserati 8CM 54 Zavore 9
Ods 28 Nemčija Hermann zu Leiningen Auto Union AG Auto Union A 54 Brez goriva 14
Ods 12 Italija Luigi Fagioli Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 13 Motor 6
Ods 22 Nemčija Ernst Henne Daimler-Benz AG Mercedes-Benz W25 2 Motor 11
DNS 6 Italija Antonio Brivio Automobiles Ettore Bugatti Bugatti T59 Motor 3
  • Snellman, Leif; Etzrodt, Hans. »XII° Gran Premio d'Italia«. The Golden Era of Grand Prix Racing (v angleščini). Pridobljeno 17. marca 2008.
  • Galpin, Darren. »XII Gran Premio d'Italia«. The GEL Motorsport Information Page (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2012. Pridobljeno 17. marca 2008.

Monako Monako  • Francija Francija  • Nemčija Nemčija  • Belgija Belgija  • Italija Italija  • Španija Španija


Italija Alessandria  • Italija Tripoli  • Finska Eläintarhanajot  • Španija Casablanca  • Italija Targa Florio  • Belgija Frontieres  • Nemčija Avusrennen
Francija Pikardija  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mannin Moar  • Nemčija Eifelrennen  • Švica Montreux  • Španija Penya Rhin  • Francija Marne  • Francija Vichy
Italija Coppa Ciano  • Francija Albi  • Francija Dieppe  • Italija Coppa Acerbo  • Francija Nica  • Francija Comminges  • Švica Švica  • Italija Biella
Francija U.M.F.  • Češkoslovaška Masaryk  • Brazilija Rio  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Donington  • Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske Mountain Championship  • Italija Modena  • Italija Neapelj  • Francija Alžirija


Predhodna dirka:
Velika nagrada Belgije 1934
Sezona Velikih nagrad 1934
Neprvenstvene Grandes Épreuves
Naslednja dirka:
Velika nagrada Španije 1934

Predhodna dirka:
Velika nagrada Italije 1933
Velika nagrada Italije Naslednja dirka:
Velika nagrada Italije 1935

1921  • 1922  • 1923  • 1924  • 1925  • 1926  • 1927  • 1928  • 1931  • 1932  • 1933  • 1934  • 1935  • 1936  • 1937  • 1938  • 1947
1948  • 1949  • 1950  • 1951  • 1952  • 1953  • 1954  • 1955  • 1956  • 1957  • 1958  • 1959  • 1960  • 1961  • 1962  • 1963  • 1964
1965  • 1966  • 1967  • 1968  • 1969  • 1970  • 1971  • 1972  • 1973  • 1974  • 1975  • 1976  • 1977  • 1978  • 1979  • 1980  • 1981
1982  • 1983  • 1984  • 1985  • 1986  • 1987  • 1988  • 1989  • 1990  • 1991  • 1992  • 1993  • 1994  • 1995  • 1996  • 1997  • 1998
1999  • 2000  • 2001  • 2002  • 2003  • 2004  • 2005  • 2006  • 2007  • 2008  • 2009  • 2010  • 2011  • 2012  • 2013  • 2014  • 2015
2016  • 2017  • 2018  • 2019  • 2020  • 2021  • 2022