David Brewster
| David Brewster | |
|---|---|
 Sir David Brewster | |
| Rojstvo | 11. december 1781[1][2][…] Jedburgh[d][4] |
| Smrt | 10. februar 1868[1][2][…] (86 let) Melrose, Škotska[d][4] |
| Državljanstvo | .svg){kind=small} Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske Združeno kraljestvo |
| Poklic | botanik, gradbeni inženir, fizik, matematik, astronom, filozof, izumitelj, pisatelj, univerzitetni učitelj, biograf |
Sir David Brewster [dêjvid brúvster], FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.
Življenje in delo
[uredi | uredi kodo]Njegov oče je bil učitelj in rektor klasične gimnazije. Z dvanajstimi leti je Brewster odšel na Univerzo v Edinburgu, kjer je začel študirati za duhovnika. Medtem je pokazal veliko zanimanje za naravoslovje.
Čeprav je pravočasno končal svoj teološki študij in so ga imenovali za spovednika, se je zaradi svojih zanimanj odvrnil od službenih obveznosti. Leta 1799 ga je njegov sošolec Henry Brougham prepričal, da je začel študirati lom svetlobe. Rezultate svojih raziskovanj je od časa do časa objavil v Philosophical Transactions v Londonu in v nekaterih drugih znanstvenih revijah. Istočasno sta v Franciji raziskovala sorodne pojave Malus in Fresnel, tako da so nekatera odkritja možje odkrili neodvisno.
Priznanja
[uredi | uredi kodo]Nagrade
[uredi | uredi kodo]Za svoje znanstvene dosežke je Brewster leta 1815 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona.
Izbrana dela
[uredi | uredi kodo]- Razprava o kalejdoskopu (Treatise on the caleidoscope) (Edinburg 1819),
- Zapiski in uvod v Carlyllov prevod Legendreovih Geometrijskih elementov (Notes and Introduction to Carlyle's translation of Legendre's Elements of Geometry) (1824),
- Pisma o naravnem čudu (Letters on Natural Magic) (London 1831),
- Razprava o optiki (Treatise on Optics) (London 1832),
- Življenje sira Isaaca Newtona (Life of Sir Isaac Newton) (Edinburg 1832),
- Mučeniki znanosti (Martyrs of Science) (Edinburg 1841) (Življenjepisi Galilea, de Braheja in Keplerja),
- Spomini na življenje, dela in odkritja sira Isaaca Newtona (Memoirs of the life, writings, and discoveries of Sir Isaac Newton (London 1855),
- Več svetov (More Worlds than One) (1854).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
- ↑ 2,0 2,1 Encyclopædia Britannica
- ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
- ↑ 4,0 4,1 www.accademiadellescienze.it
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
| Inštituti za umetnostno raziskovanje | |
| Biografski slovarji | |
| Znanstvene podatkovne baze | |
| Drugo | |
- Rojeni leta 1781
- Umrli leta 1868
- Škotski fiziki
- Škotski pisatelji
- Škotski akademiki
- Člani Kraljeve družbe
- Člani Kraljeve švedske akademije znanosti
- Prejemniki Copleyjeve medalje
- Prejemniki Kraljeve medalje
- Prejemniki Rumfordove medalje
- Ljudje, po katerih so poimenovali krater na Luni
- Predsedniki Kraljeve družbe iz Edinburga