Aleksander I. Karadžordžević

Aleksander I. Karadžordžević
Aleksander I. Karadžordžević
Rojstvo	16. december 1888[…]; Cetinje, Kneževina Črna gora[d]
Smrt	9. oktober 1934[…] (45 let); Marseille, Tretja francoska republika
Državljanstvo	Kraljevina Srbija; Kraljevina Jugoslavija
Poklic	vladar
Podpis

Aleksander I. Karadžordžević, srbsko-jugoslovanski kralj, * 16. december 1888, Cetinje, † 9. oktober 1934, Marseille, Francija.

Življenje

Aleksander Karadžordževič je bil mlajši sin kralja Petra I. Karadžordževiča in črnogorske kneginje Zorke, rojen je bil na Cetinju. Srbski prestolonaslednik je postal leta 1909, ko je zaradi spora in fizičnega obračuna s slugo (ta je zatem umrl) od nasledstva odstopil njegov starejši brat Džordže.

Aleksander Karadžordžević je bil med prvo svetovno vojno vrhovni poveljnik srbske vojske. Z njo se je udeležil napornega umika prek Albanije na otok Krf. Od tam so preživele srbske vojake poslali na Solunsko fronto, kjer so uspešno zaustavili napredovanje enot centralnih sil.

Leta 1916 so nanj načrtovali prvi atentat, za katerega je bil obsojen srbski častnik Dragutin Dimitrijević-Apis.

Kot regent je državo vodil od leta 1918, kralj pa je postal leta 1921. Podpiral je idejo jugoslovanstva, državni centralizem in unitarizem. Leta 1922 se je poročil z romunsko princeso Marijo iz dinastije Hohenzollern-Sigmaringen. 6. januarja 1929 je izdal razglas, s katerim je ukinil ustavo z dne 28. junija 1921 (t. i. vidovdansko ustavo) in razpustil narodno skupščino. Uvedel je t. i. šestojanuarsko diktaturo. S tem je kot kralj hotel končati vse ostrejši politični boj med avtonomistično-federalističnimi narodnopolitičnimi zahtevami nesrbskih narodov z jugoslovanskim unitarizmom in centralizmom na eni ter velikosrbsko hegemonistično politiko na drugi strani, ki je zaznamoval politično življenje v prvem desetletju Kraljevine SHS, in sicer v korist jugoslovanskega unitarizma in centralizma ter velikosrbskega hegemonizma. 3. oktobra 1929 je kralj Aleksander podpisal Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja, s katerim je Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev uradno preimenoval v Kraljevino Jugoslavijo, državo pa razdelil na nova upravna območja – banovine. 3. septembra 1931 je izdal oktroirano ustavo. Njegove domnevne načrte za ponovno spremembno režima v demokratični smeri je preprečil atentat nanj.^[7] Že leta 1933 so hrvaški ustaši zaradi nasprotovanja njegovi unitaristični politiki v Zagrebu načrtovali izvedbo atentata nanj. Atentat nanj v Marseillu je leta 1934 uspešno izvedel bolgarski nacionalist Vlado Černozemski s pomočjo hrvaških ustašev, vanj pa sta bila zagotovo vpletena tudi fašistična Italija in Madžarska, nekateri zgodovinarji pa trdijo, da tudi nacistična Nemčija.

Zanimivosti

Po njem so leta 1936 poimenovali Šolo viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, današnjo Osnovna šola dr. Vita Kraigherja Ljubljana.^[8]

V Mariboru so po njegovi smrti v njegov spomin zgradili novo šolsko poslopje, ki so ga slovesno odprli 1. decembra 1936, tj. na državni praznik zedinjenja. Danes je v tem šolskem poslopju Osnovna šola Franceta Prešerna.

Kraljev rojstni dan je bil v Kraljevini SHS in Kraljevini Jugoslaviji državni praznik. Za časa kralja Aleksandra I. Karadžordževića je bil to 17. december (čeprav se je Aleksander v resnici rodil 16. decembra). Po njegovi nasilni smrti je vlogo državnega praznika prevzel rojstni datum njegovega sina Petra II., medtem ko so se pokojnega kralja Aleksandra vsako leto spomnili na obletnico njegove smrti 9. oktobra, ko so po državi izobešali žalne zastave.^[7]

Nedavno je bilo razkrito tudi, da je imel kralj na prsih veliko tetovažo orla s krono na glavi, ki pa je presenetljivo precej spominjal na nemške imperialne simbole.^[9] Sicer pa tetovaže med tedanjimi evropskimi kronanimi glavami niso bile nobena redkost.

Sklici

↑ http://www.royalfamily.org/dynasty/hm-king-alexander-i-of-yugoslavia/
↑ ^2,0 ^2,1 Lundy D. R. The Peerage
d:Track:Q67129259 d:Track:Q21401824
↑ Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
d:Track:Q18696256 d:Track:Q2664168
↑ ^4,0 ^4,1 Record #118647970 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578
↑ Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741
↑ Brockhaus Enzyklopädie
d:Track:Q237227
↑ ^7,0 ^7,1 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)
↑ »Vitakraigherja.si - Zgodovina šole«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2011. Pridobljeno 29. oktobra 2011.
↑ »Srbi u čudu: Prvi kralj Jugoslavije preko cijelih grudi je imao veliku tetovažu pruskog orla«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2016. Pridobljeno 2. oktobra 2014.

Viri

Zunanje povezave

V Marseillu je nedaleč od kraja atentata postavljen spomenik [1]

Glej tudi

Karadžordževiči

Vladarski nazivi
Aleksander I. Karadžordžević Rodbina Karadžordžević Rojen: 16. december 1888 Umrl: 9. oktober 1934
Predhodnik: nihče	Regent Princ Aleksander Srbski 1914 - 16. avgust, 1921 s Kraljem Petrom I. Karadžordževićem	Naslednik: Nobeden
Predhodnik: Peter I. kot Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev	Kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev 16. avgust, 1921 - 6. januar, 1929	Naslednik: Razglašen za kralja Jugoslavije
Nov naziv	Kralj Jugoslavije 6. januar, 1929 - 9. oktober, 1934	Naslednik: Peter II.

Ta biografija o plemiču ali članek o plemstvu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

[[http://www.royalfamily.org/dynasty/hm-king-alexander-i-of-yugoslavia/_http://www.royalfamily.org/dynasty/hm-king-alexander-i-of-yugoslavia/]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;&lt;/div&gt;-1] ttps://www.royalfamily.org/dynasty/hm-king-alexander-i-of-yugoslavia/

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q35127_citetype_Q33270056_citetype_Q7094076&quot;_data-entity-id=&quot;Q21401824&quot;&gt;&lt;i_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;[[:d:Q67129259|Lundy&amp;nbsp;D.&amp;nbsp;R.]]&lt;/i&gt;_The_Peerage&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q67129259]][[d:Track:Q21401824]]&lt;/div&gt;-2] 2,0 ^2,1 Lundy D. R. The Peerage
d:Track:Q67129259 d:Track:Q21401824

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q47461344&quot;_data-entity-id=&quot;Q2664168&quot;&gt;[http://www.enciclopedia.cat/enciclop%C3%A8dies/gran-enciclop%C3%A8dia-catalana/EC-GEC-0002366.xml_Gran_Enciclopèdia_Catalana]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_[[:ca:Grup_Enciclopèdia|Grup_Enciclopèdia]],_1968.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q18696256]][[d:Track:Q2664168]]&lt;/div&gt;-3] Gran Enciclopèdia Catalana — Grup Enciclopèdia, 1968.
d:Track:Q18696256 d:Track:Q2664168

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q36524_citetype_Q17152639_citetype_Q1172284&quot;_data-entity-id=&quot;Q36578&quot;&gt;[http://d-nb.info/gnd/118647970/_Record_#118647970]_//_Gemeinsame_Normdatei&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;_—_2012—2016.&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q27302]][[d:Track:Q36578]]&lt;/div&gt;-4] 4,0 ^4,1 Record #118647970 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
d:Track:Q27302 d:Track:Q36578

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q615699&quot;_data-entity-id=&quot;Q5375741&quot;&gt;[http://www.britannica.com/biography/Alexander-I-king-of-Yugoslavia_Encyclopædia_Britannica]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q5375741]]&lt;/div&gt;-5] Encyclopædia Britannica
d:Track:Q5375741

[&lt;span_class=&quot;wikidata_cite_citetype_Q13136&quot;_data-entity-id=&quot;Q237227&quot;&gt;[[:de:s:Brockhaus_Enzyklopädie|Brockhaus_Enzyklopädie]]&lt;span_class=&quot;wef_low_priority_links&quot;&gt;&lt;/span&gt;&lt;/span&gt;&lt;div_style=&quot;display:none&quot;&gt;[[d:Track:Q237227]]&lt;/div&gt;-6] Brockhaus Enzyklopädie
d:Track:Q237227

[Maksimiljan_Fras-7] 7,0 ^7,1 Maksimiljan Fras, Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas, Maribor, 2013. (COBISS)

[8] »Vitakraigherja.si - Zgodovina šole«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. oktobra 2011. Pridobljeno 29. oktobra 2011.

[9] »Srbi u čudu: Prvi kralj Jugoslavije preko cijelih grudi je imao veliku tetovažu pruskog orla«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2016. Pridobljeno 2. oktobra 2014.

[1]

[2]

[4]

[5]

[7]

[8]

[9]

Normativna kontrola
Splošno	ISNI 1 VIAF 1 CONOR (Slovenija) 1 WorldCat (via VIAF)
Narodne knjižnice	Norveška Španija Nemčija Izrael ZDA Češka republika Grčija Nizozemska Poljska
Biografski slovarji	Nemčija
Drugo	Faceted Application of Subject Terminology SUDOC (Francija) 1