Pojdi na vsebino

Neagoe Basarab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Neagoe Basarab
Vlaški knez
Neagoe Basarab, freska v samostanu Curtea de Argeș
Neagoe Basarab, freska v samostanu Curtea de Argeș
Vladanje23. ianuar 1512 – 15. september 1521
PredhodnikVlad V.
NaslednikTeodozij
Rojstvo1482
Smrt15. september 1521[1]
Curtea de Argeș
Zakonec
  • Milica Branković
PotomciTeodozij
Ioan
Petru
Ruksandra
Stana
Rodbina(verjetno) Drakuliči
OčePârvu Craiovescu ali
Basarab IV. Mlajši
MatiNeaga de Hotarani ?

Neagoe Basarab (romunsko Neagoe Basarab) je bil od leta 1512 do 1521 vlaški knez, * okrog 1459, † 15. september 1521.

Rojen je bil v bojarski družini Craioveşti, ki je z njegovo vladavino dosegla vrh svojega političnega vpliva. Bil je sin Pârvuja Craiovescuja ali Basaraba Ţepeluşa cel Tânărja. Na vlaškem prestolu je nasledil Vlada V. Mlajšega, ko je slednji zavrnil tutorstvo Craioveştijev. Bil je sposoben in kompetenten vladar.

Vladanje

[uredi | uredi kodo]

Vlaška je bila v 16. stoletju neodvisna, vendar je morala plačevati pretirano visok davek Osmanskemu cesarstvu. Neagoe je spodbujal razvoj obrti in trgovine in vzdrževal dobre odnose s sosednjim Ogrskim kraljestvom. Njegovi diplomati so poskušali navezati stike tudi z Beneško republiko in papeži in celo poskušali zgladiti spore med vzhodnimi pravoslavjem in zahodnim katolištvom, da bi se s skupnimi močmi uprli turški grožnji.

Neagoe Basarab s sinom Teodozijem,
ikona v Dionizijevem samostanu

V vlaški pravoslavni cerkvi je sprejel bizantinsko obredje in velikodušno daroval pravoslavnim samostanom ne samo v Vlaški ampak tudi drugje po Balkanu. Med njegovo vladavino je bila leta 1517 zgrajen samostan Curtea de Argeş. Glavni gradbeni mojster je bil legendarni Meşterul (Mojster) Manole. Ista legenda pravi, da je bil za Manolejevo smrt kriv knez Radu, ki je ukazal, da se odstranijo gradbeni odri, čeprav so bili mojstri še na strehi. S tem je želel preprečiti, da bi tako izjemno gradbeno mojstrovino zgradil še kdo drug.

Neagoe je začel graditi staro metropolitsko cerkev v Târgoviştu in cerkev sv. Nikolaja v Şcheii Braşovului.

V stari cerkveni slovanščini je napisal eno od najstarejših vlaških knjižnih del z naslovom Învăţăturile lui Neagoe Basarab către fiul său Teodosie (Nauki Neagoe Basaraba njegovemu sinu Teodoziju), v katerem obravnava različna področja, med njimi fillozofijo, diplomacijo, moralo in etiko.

Družina

[uredi | uredi kodo]

Poročen je bil z Milico Brankovič, bolj znano kot Despina Elena, hčerko srbskega kneza Stefana Brankovića. Med njunimi otroki sta bila tudi knez Teodozij in Ruksandra, poročena z vlaškima knezoma Radujem Afumatskim in Radujem Paisijem.

  • Pavel Chihaia. De la "Negru Vodă" la Neagoe Basarab. Interferențe literar-artistice în cultura românească a evului de mijloc. Editura Academiei. București 1979.
  • Radu Ștefan Ciobanu. Neagoe-Basarab: 1512-1521. București, Editura Militară, 1986, str. 200.
  • Nicolae Constantinescu. Curtea de Argeș (1200-1400): asupra începuturilor Țării Românești. București, Editura Academiei, 1984, str. 170.
  • Manole Neagoe. Neagoe Basarab. București, Editura Științifică, 1971, str. 263.
  • Antonie Plămădeală. Neagoe Basarab, domn al culturii românești. V: Dascăli de cuget și simțire românească, București, Editura Institutului Biblic și de Misiune al Bisericii Ortodoxe Române, 1981.
  • Ion D. Sandu. Neagoe Basarab, apărător și sprijinitor al ortodoxiei. Sibiu, 1938.
Neagoe Basarab
Dinastija Craiovești
Rojen: okrog 1459 Umrl: 15. september 1521
Vladarski nazivi
Predhodnik: 
Vlad V.
Vlaški knez
1512–1521
Naslednik: 
Teodozij
  1. https://www.en.biography.name/leaders/54-romania/58-neagoe-basarab-1482-1521