Pojdi na vsebino

Seznam kemičnih elementov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

To je seznam 118 kemičnih elementov, ki so bili odkriti in uradno poimenovani do leta 2024. Kemični element, ki ga pogosto preprosto imenujemo element, je vrsta atomov, ki imajo vsi v svojih atomskih jedrih enako število protonov. [1]

Seznam

[uredi | uredi kodo]
Seznam kemijskih elementov
Element Izvor imena[2][3][4]
Sinonimi[5] 		Skupina Perioda Blok Standardna
atomska
teža[a] 		Gostota[b][c] Tališče[d] Vrelišče[e] Specifična
toplota[f] 		Elektro­negativnost[g] Pogostost
v zemeljski
skorji[h] 		Izvor[i] Faza pri s.t.[j]
Vrstno število
Z 		Simbol Ime (Da) (⁠g/cm3⁠) (K) (K) (⁠J/g · K⁠) (⁠mg/kg⁠)
 
1 H Vodik grška elementa hydro- in -gen, 'vodo-tvorec'
Sinonimi: hidrogen, vodenec 		1 1 blok s 1,008 0,00008988 14,01 20,28 14,304 2,20 1400 prvobitno plin
2 He Helij grško hḗlios, 'sonce' 18 1 blok s 4,0026 0,0001785 –[k] 4,22 5,193 – 0,008 prvobitno plin
3 Li Litij grško líthos, 'kamen' 1 2 blok s 6,94 0,534 453,69 1560 3,582 0,98 20 prvobitno trdnina
4 Be Berilij Beril, mineral (izhaja iz imena Belur v Severni Indiji)[6] 2 2 blok s 9,0122 1,85 1560 2742 1,825 1,57 2,8 prvobitno trdnina
5 B Bor Boraks, mineral (iz arabščine bawraq) 13 2 blok p 10,81 2,34 2349 4200 1,026 2,04 10 prvobitno trdnina
6 C Ogljik Izpeljano iz oglje po zgledu nemške Kohlenstoff ogljik; latinsko carbo, 'premog' 14 2 blok p 12,011 2,267 >4000 4300 0,709 2,55 200 prvobitno trdnina
7 N Dušik Izpeljano iz dušiti, ker dušik zaduši plamen, ko temu zmanjka kisika; grško nítron 'naravna sodavica' in -genos, 'ki povzroči nastanek' 15 2 blok p 14,007 0,0012506 63,15 77,36 1,04 3,04 19 prvobitno plin
8 O Kisik Izpeljano iz kȋs po zgledu novolatinske oxygenium; grško oksýs 'oster, kisel in -genos, 'ki povzroči nastanek'
Sinonimi: kislec, oksigen 		16 2 blok p 15,999 0,001429 54,36 90,20 0,918 3,44 461000 prvobitno plin
9 F Fluor Latinsko fluere, 'tekočina, teči' 17 2 blok p 18,998 0,001696 53,53 85,03 0,824 3,98 585 prvobitno plin
10 Ne Neon grško néos, 'nov' 18 2 blok p 20,180 0,0008999 24,56 27,07 1,03 – 0,005 prvobitno plin
11 Na Natrij Prevzeto (eventualno prek nemške Natrium) iz novolatinske natrium, kar je izpeljano iz francoske 'natron' 1 3 blok s 22,990 0,971 370,87 1156 1,228 0,93 23600 prvobitno trdnina
12 Mg Magnezij Magnesia, prefektura v Vzhodni Tesaliji v Grčiji 2 3 blok s 24,305 1,738 923 1363 1,023 1,31 23300 prvobitno trdnina
13 Al Aluminij alumina, iz latinščine alumen (rodilnik aluminis), 'grenka sol, alum' 13 3 blok p 26,982 2,698 933,47 2792 0,897 1,61 82300 prvobitno trdnina
14 Si Silicij Latinsko silex, 'kremen' (originalno silicium)
Sinonim: kremenec 		14 3 blok p 28,085 2,3296 1687 3538 0,705 1,9 282000 prvobitno trdnina
15 P Fosfor grško phōsphóros, 'ki nosi luč' 15 3 blok p 30,974 1,82 317,30 550 0,769 2,19 1050 prvobitno trdnina
16 S Žveplo Prevzeto iz bavarsko starovisokonemško *swëpal, knjižno nemško Schwefel ‛žveplo’; latinsko sulphur 16 3 blok p 32,06 2,067 388,36 717,87 0,71 2,58 350 prvobitno trdnina
17 Cl Klor grško chlōrós, 'zelenkasto rumen' 17 3 blok p 35,45 0,003214 171,6 239,11 0,479 3,16 145 prvobitno plin
18 Ar Argon grško argós, 'miren' (zaradi njegove kemijske inertnosti) 18 3 blok p 39,95 0,0017837 83,80 87,30 0,52 – 3,5 prvobitno plin
19 K Kalij Tujka, prevzeta po zgledu nemške Kali, Kalium in francoske kali iz novolatinske kalium, nastalo iz arabske al ḳalī 'pepelika, kalijev karbonat' 1 4 blok s 39,098 0,862 336,53 1032 0,757 0,82 20900 prvobitno trdnina
20 Ca Kalcij Tujka, prevzeta prek nemške Kalzium iz angleške calcium, kar je umetno narejena beseda iz latinske calx, 'apnenec' 2 4 blok s 40,078 1,54 1115 1757 0,647 1,00 41500 prvobitno trdnina
21 Sc Skandij Latinsko Scandia, 'Skandinavija' 3 4 blok d 44,956 2,989 1814 3109 0,568 1,36 22 prvobitno trdnina
22 Ti Titan Titan 4 4 blok d 47,867 4,54 1941 3560 0,523 1,54 5650 prvobitno trdnina
23 V Vanadij Vanadis, staronorveško ime skandinavske boginje Freyja 5 4 blok d 50,942 6,11 2183 3680 0,489 1,63 120 prvobitno trdnina
24 Cr Krom grško chróma, 'barva' 6 4 blok d 51,996 7,15 2180 2944 0,449 1,66 102 prvobitno trdnina
25 Mn Mangan Prevzeto iz nemške Mangan, kar je skrajšano iz stararonemške Manganesium 7 4 blok d 54,938 7,44 1519 2334 0,479 1,55 950 prvobitno trdnina
26 Fe Železo starocerkvenoslovansko želězo (simbol Fe izhaja iz latinske ferrum) 8 4 blok d 55,845 7,874 1811 3134 0,449 1,83 56300 prvobitno trdnina
27 Co Kobalt Nemško Kobold, 'škrat' 9 4 blok d 58,933 8,86 1768 3200 0,421 1,88 25 prvobitno trdnina
28 Ni Nikelj Prevzeto prek nemške Nickel iz švedske nickel 'parkelj, hudič, ki spremlja Miklavža 5. decembra zvečer' 10 4 blok d 58,693 8,912 1728 3186 0,444 1,91 84 prvobitno trdnina
29 Cu Baker Prevzeto iz hrvaško, srbsko bàkar, staroslovanska beseda za ‛baker’ je '*mȅdь'; (latinsko cuprum) 11 4 blok d 63,546 8,96 1357,77 2835 0,385 1,90 60 prvobitno trdnina
30 Zn Cink Prevzeto iz nemške Zinke, 'konica, zobec' 12 4 blok d 65,38 7,134 692,88 1180 0,388 1,65 70 prvobitno trdnina
31 Ga Galij Latinsko Galija, 'Francija' 13 4 blok p 69,723 5,907 302,9146 2673 0,371 1,81 19 prvobitno trdnina
32 Ge Germanij Latinsko Germanija, 'Nemčija' 14 4 blok p 72,630 5,323 1211,40 3106 0,32 2,01 1,5 prvobitno trdnina
33 As Arzen Francosko arsenic, iz grške arsenikón 'oranžnorumeni avripigment' (iz stareiranščine *zarniya-ka, 'zlat' 15 4 blok p 74,922 5,776 1090[l] 887 0,329 2,18 1,8 prvobitno trdnina
34 Se Selen grško selḗnē, 'luna' 16 4 blok p 78,971 4,809 453 958 0,321 2,55 0,05 prvobitno trdnina
35 Br Brom grško brômos, 'smrad' 17 4 blok p 79,904 3,122 265,8 332,0 0,474 2,96 2,4 prvobitno kapljevina
36 Kr Kripton grško kryptós, 'skrit' 18 4 blok p 83,798 0,003733 115,79 119,93 0,248 3,00 1×10−4 prvobitno plin
37 Rb Rubidij Latinsko rubidus, 'rdeč' 1 5 blok s 85,468 1,532 312,46 961 0,363 0,82 90 prvobitno trdnina
38 Sr Stroncij Strontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili 2 5 blok s 87,62 2,64 1050 1655 0,301 0,95 370 prvobitno trdnina
39 Y Itrij Ytterby, Švedska, kjer so ga odkrili; glej tudi terbij, erbij, iterbij 3 5 blok d 88,906 4,469 1799 3609 0,298 1,22 33 prvobitno trdnina
40 Zr Cirkonij Cirkonij 4 5 blok d 91,224 6,506 2128 4682 0,278 1,33 165 prvobitno trdnina
41 Nb Niobij Nioba, hči kralja Tantala iz grške mitologije; glej tudi tantal 5 5 blok d 92,906 8,57 2750 5017 0,265 1,6 20 prvobitno trdnina
42 Mo Molibden grško molýbdaina, 'kos svinca', iz mólybdos, 'svinec', zaradi zamenjave s svinčevo rudo galenit (PbS) 6 5 blok d 95,95 10,22 2896 4912 0,251 2,16 1,2 prvobitno trdnina
43 Tc Tehnecij grško tekhnētós, 'umeten' 7 5 blok d [97][a] 11,5 2430 4538 – 1,9 ~ 3×10−9 iz razpada trdnina
44 Ru Rutenij novolatinsko Rutenija, 'Rusija' 8 5 blok d 101,07 12,37 2607 4423 0,238 2,2 0,001 prvobitno trdnina
45 Rh Rodij grško rhodóeis, 'rožnato obarvano', iz rhódon, 'Rosa' 9 5 blok d 102,91 12,41 2237 3968 0,243 2,28 0,001 prvobitno trdnina
46 Pd Paladij Asteroid Palas, planet v času odkritja elementa 10 5 blok d 106,42 12,02 1828,05 3236 0,244 2,20 0,015 prvobitno trdnina
47 Ag Srebro Slovenska beseda
 ·  Simbol Ag izhaja iz latinske argentum 		11 5 blok d 107,87 10,501 1234,93 2435 0,235 1,93 0,075 prvobitno trdnina
48 Cd Kadmij Novolatinsko cadmia, kralj Kadmos 12 5 blok d 112,41 8,69 594,22 1040 0,232 1,69 0,159 prvobitno trdnina
49 In Indij Latinsko indicum, 'indigo' (barva med modro in vijolično) 13 5 blok p 114,82 7,31 429,75 2345 0,233 1,78 0,25 prvobitno trdnina
50 Sn Kositer Prevzeto prek hrvaške, srbske kòsitar in cerkvenoslovanske kositrъ iz grške kassíteros
Sinonim: cin 		14 5 blok p 118,71 7,287 505,08 2875 0,228 1,96 2,3 prvobitno trdnina
51 Sb Antimon prevzeto prek nemške Antimon, latinsko antimonium, nejasnega izvora
 ·  Simbol Sb izhaja iz latinske stibium 		15 5 blok p 121,76 6,685 903,78 1860 0,207 2,05 0,2 prvobitno trdnina
52 Te Telur prevzeto prek nemške Tellur, latinsko tellus, 'zemlja' 16 5 blok p 127,60 6,232 722,66 1261 0,202 2,1 0,001 prvobitno trdnina
53 I Jod prevzeto prek nemške Jod iz francoske iode, iz grške ioeidḗs, 'vijoličast' 17 5 blok p 126,90 4,93 386,85 457,4 0,214 2,66 0,45 prvobitno trdnina
54 Xe Ksenon prevzeto prek angleške xenon, grško xénon 'tuj' 18 5 blok p 131,29 0,005887 161,4 165,03 0,158 2,60 3×10−5 prvobitno plin
55 Cs Cezij prevzeto prek nemške Cäsium, latinsko caesius, 'modrosiv' 1 6 blok s 132,91 1,873 301,59 944 0,242 0,79 3 prvobitno trdnina
56 Ba Barij grško barýs, 'težek' 2 6 blok s 137,33 3,594 1000 2170 0,204 0,89 425 prvobitno trdnina
57 La Lantan grško lanthánein, 'skrito' n/a 6 blok f 138,91 6,145 1193 3737 0,195 1,1 39 prvobitno trdnina
58 Ce Cerij pritlikavi planet Cerera, planet v času odkritja elementa n/a 6 blok f 140,12 6,77 1068 3716 0,192 1,12 66,5 prvobitno trdnina
59 Pr Prazeodim grško prásios dídymos, 'zeleni dvojček' n/a 6 blok f 140,91 6,773 1208 3793 0,193 1,13 9,2 prvobitno trdnina
60 Nd Neodim grško néos dídymos, 'novi dvojček' n/a 6 blok f 144,24 7,007 1297 3347 0,19 1,14 41,5 prvobitno trdnina
61 Pm Prometij Prometej iz grške mitologije n/a 6 blok f [145] 7,26 1315 3273 – 1,13 2×10−19 prvobitno trdnina
62 Sm Samarij Samarskite, mineral poimenovan po Vasiliju Samarskem n/a 6 blok f 150,36 7,52 1345 2067 0,197 1,17 7,05 prvobitno trdnina
63 Eu Evropij Evropa n/a 6 blok f 151,96 5,243 1099 1802 0,182 1,2 2 prvobitno trdnina
64 Gd Gadolinij Gadolinit, mineral poimenovan po finskem mineralogu Johanu Gadolinu n/a 6 blok f 157,25 7,895 1585 3546 0,236 1,2 6,2 prvobitno trdnina
65 Tb Terbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, erbij, iterbij n/a 6 blok f 158,93 8,229 1629 3503 0,182 1,2 1,2 prvobitno trdnina
66 Dy Disprozij grško dysprósitos, 'težko dobiti' n/a 6 blok f 162,50 8,55 1680 2840 0,17 1,22 5,2 prvobitno trdnina
67 Ho Holmij novolatinsko Holmia, 'Stockholm' n/a 6 blok f 164,93 8,795 1734 2993 0,165 1,23 1,3 prvobitno trdnina
68 Er Erbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, iterbij n/a 6 blok f 167,26 9,066 1802 3141 0,168 1,24 3,5 prvobitno trdnina
69 Tm Tulij Tule, staroveško ime za nepotrjeno lokacijo na severu n/a 6 blok f 168,93 9,321 1818 2223 0,16 1,25 0,52 prvobitno trdnina
70 Yb Iterbij Ytterby, Švedska, kjer so ga našli; glej tudi itrij, terbij, erbij n/a 6 blok f 173,05 6,965 1097 1469 0,155 1,1 3,2 prvobitno trdnina
71 Lu Lutecij latinsko Lutetia, 'Pariz' 3 6 blok d 174,97 9,84 1925 3675 0,154 1,27 0,8 prvobitno trdnina
72 Hf Hafnij novolatinsko Hafnia, 'København' (iz danske havn, 'pristanišče') 4 6 blok d 178,49 13,31 2506 4876 0,144 1,3 3 prvobitno trdnina
73 Ta Tantal kralj Tantal, iz grške mitologije; glej tudi niobij 5 6 blok d 180,95 16,654 3290 5731 0,14 1,5 2 prvobitno trdnina
74 W Volfram prevzeto iz nemške Wolfram, zloženke iz Wolf 'volk' in srednjevisoke nemščine rām 'prašna umazanija, saje, rja'[7] 6 6 blok d 183,84 19,25 3695 5828 0,132 2,36 1,3 prvobitno trdnina
75 Re Renij latinsko Rhenus, 'Ren' 7 6 blok d 186,21 21,02 3459 5869 0,137 1,9 7×10−4 prvobitno trdnina
76 Os Osmij grško osmḗ, 'smrad' 8 6 blok d 190,23 22,61 3306 5285 0,13 2,2 0,002 prvobitno trdnina
77 Ir Iridij prevzeto prek angleške, francoske iridium, nemške Iridium iz novolatinske iridium, iz grške ī̃ris 'mavrica' 9 6 blok d 192,22 22,56 2719 4701 0,131 2,20 0,001 prvobitno trdnina
78 Pt Platina prevzeto po zgledu nemške Platin, 'star', izpeljanka iz španske plata 'srebro' 10 6 blok d 195,08 21,46 2041,4 4098 0,133 2,28 0,005 prvobitno trdnina
79 Au Zlato Slovenska beseda: staroslovansko zlatъ 'zlat'
 ·  Simbol Au izhaja iz latinske aurum 		11 6 blok d 196,97 19,282 1337,33 3129 0,129 2,54 0,004 prvobitno trdnina
80 Hg Živo srebro Dobesedni prevod latinske argentum vīvum (iz argentum 'srebro', vīvus 'živ') 12 6 blok d 200,59 13,5336 234,43 629,88 0,14 2,00 0,085 prvobitno kapljevina
81 Tl Talij grško thallós, 'zeleni poganjek ali vejica' 13 6 blok p 204,38 11,85 577 1746 0,129 1,62 0,85 prvobitno trdnina
82 Pb Svinec cerkvenoslovansko svinьcь
 ·  simbol Pb je izpeljan iz latinske plumbum 		14 6 blok p 207,2 11,342 600,61 2022 0,129 1,87 (2+)
2,33 (4+) 		14 prvobitno trdnina
83 Bi Bizmut prevzeto iz nemške Wismut, iz weiß Masse 'bela masa' 15 6 blok p 208,98 9,807 544,7 1837 0,122 2,02 0,009 prvobitno trdnina
84 Po Polonij latinsko Polonia, 'Poljska' (domovina Marie Curie) 16 6 blok p [209][a] 9,32 527 1235 – 2,0 2×10−10 iz razpada trdnina
85 At Astat grško ástatos, 'nestabilnost' 17 6 blok p [210] 7 575 610 – 2,2 3×10−20 iz razpada trdnina
86 Rn Radon radijeva emanacija, originalno iz imena izotopa Radon-222 18 6 blok p [222] 0,00973 202 211,3 0,094 2,2 4×10−13 iz razpada plin
87 Fr Francij Francija, domovina odkriteljice Marguerite Perey 1 7 blok s [223] 1,87 281 890 – >0,79[8] ~ 1×10−18 iz razpada trdnina
88 Ra Radij francosko radium, kar je izpeljano iz latinske radiāre 'sevati' 2 7 blok s [226] 5,5 973 2010 0,094 0,9 9×10−7 iz razpada trdnina
89 Ac Aktinij grško aktís, 'žarek' n/a 7 blok f [227] 10,07 1323 3471 0,12 1,1 5,5×10−10 iz razpada trdnina
90 Th Torij Thor, skandinavski bog groma n/a 7 blok f 232,04 11,72 2115 5061 0,113 1,3 9,6 prvobitno trdnina
91 Pa Protaktinij Proto- (grško prôtos, 'prvi, prej') + aktinij, ker je aktinij proizvod radioaktivnega razpada protaktinija n/a 7 blok f 231,04 15,37 1841 4300 – 1,5 1,4×10−6 iz razpada trdnina
92 U Uran Uran, sedmi planet Osončja n/a 7 blok f 238,03 18,95 1405,3 4404 0,116 1,38 2,7 prvobitno trdnina
93 Np Neptunij Neptun, osmi planet Osončja n/a 7 blok f [237] 20,45 917 4273 – 1,36 ≤ 3×10−12 iz razpada trdnina
94 Pu Plutonij pritlikavi planet Pluton, deveti planet Osončja v času odkritja elementa n/a 7 blok f [244] 19,84 912,5 3501 – 1,28 ≤ 3×10−11 iz razpada trdnina
95 Am Americij Amerika, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen, po analogiji evropija n/a 7 blok f [243] 13,69 1449 2880 – 1,13 – umetno trdnina
96 Cm Kirij Pierre Curie in Marie Curie, francoska fizika in kemika n/a 7 blok f [247] 13,51 1613 3383 – 1,28 – umetno trdnina
97 Bk Berkelij Berkeley, Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen n/a 7 blok f [247] 14,79 1259 2900 – 1,3 – umetno trdnina
98 Cf Kalifornij Kalifornija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen laboratoriju LBNL n/a 7 blok f [251] 15,1 1173 (1743)[b] – 1,3 – umetno trdnina
99 Es Ajnštajnij Albert Einstein, nemški fizik n/a 7 blok f [252] 8,84 1133 (1269) – 1,3 – umetno trdnina
100 Fm Fermij Enrico Fermi, italijanski fizik n/a 7 blok f [257] (9,7)[b] (1125)[9]
(1800)[10] 		– – 1,3 – umetno neznana faza
101 Md Mendelevij Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in izumitelj, ki je predlagal periodni sistem elementov n/a 7 blok f [258] (10,3) (1100) – – 1,3 – umetno neznana faza
102 No Nobelij Alfred Nobel, švedski kemik in inženir n/a 7 blok f [259] (9,9) (1100) – – 1,3 – umetno neznana faza
103 Lr Lavrencij Ernest Lawrence, ameriški fizik 3 7 blok d [266] (15,6) (1900) – – 1,3 – umetno neznana faza
104 Rf Raderfordij Ernest Rutherford, novozelandski kemik in fizik 4 7 blok d [267] (23,2) (2400) (5800) – – – umetno neznana faza
105 Db Dubnij Dubna, Rusija, kjer so element odkrili v laboratoriju JINR 5 7 blok d [268] (29,3) – – – – – umetno neznana faza
106 Sg Siborgij Glenn Theodore Seaborg, ameriški kemik 6 7 blok d [269] (35,0) – – – – – umetno neznana faza
107 Bh Borij Niels Bohr, danski fizik 7 7 blok d [270] (37,1) – – – – – umetno neznana faza
108 Hs Hasij 8 7 blok d [269] (40,7) – – – – – umetno neznana faza
109 Mt Majtnerij Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka 9 7 blok d [278] (37,4) – – – – – umetno neznana faza
110 Ds Darmštatij Darmstadt, Nemčija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih GSI 10 7 blok d [281] (34,8) – – – – – umetno neznana faza
111 Rg Rentgenij Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik 11 7 blok d [282] (28,7) – – – – – umetno neznana faza
112 Cn Kopernicij Nikolaj Kopernik, poljski astronom 12 7 blok d [285] (14,0) (283) (340)[b] – – – umetno neznana faza
113 Nh Nihonij japonsko Nihon, 'Japonska' (kjer je bil element prvič umetno ustvarjen) v laboratorijih Riken 13 7 blok p [286] (16) (700) (1400) – – – umetno neznana faza
114 Fl Flerovij Laboratorij za jedrske reakcije Flerov, del JINR, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen; poimenovan po Georgiju Nikolajeviču Fljorovu, ruskem fiziku 14 7 blok p [289] (9,928) (200)[b] (380) – – – umetno neznana faza
115 Mc Moskovij Moskovska oblast, Rusija, kjer je bil element prvič umetno ustvarjen v laboratorijih JINR 15 7 blok p [290] (13,5) (700) (1400) – – – umetno neznana faza
116 Lv Livermorij Lawrence Livermore National Laboratory v Livermore, Kalifornija 16 7 blok p [293] (12,9) (700) (1100) – – – umetno neznana faza
117 Ts Tenes Tennessee, ZDA, kjer se nahaja Oak Ridge National Laboratory 17 7 blok p [294] (7,2) (700) (883) – – – umetno neznana faza
118 Og Oganeson Jurij Oganesjan, armenski fizik 18 7 blok p [294] (7) (325) (450) – – – umetno neznana faza
  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Standardna atomska teža
    • '1,008', regular notation: conventional, abridged value (Table 2, Table 3)
    • '[97]', [ ] notation: massnumber of most stable isotope
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 Vrednosti v ( ) oklepajih so predvidevanja
  3. ↑ Gostota (viri)
  4. ↑ Tališče v kelvinih (K) (viri)
  5. ↑ Vrelišče v kelvinih (K) (viri)
  6. ↑ Toplotna kapaciteta (viri)
  7. ↑ Elektronegativnost po Paulingu (viri)
  8. ↑ Pogostost elementov v zemeljski skorji
  9. ↑ Prvobitno (=izvor iz Zemlje), iz razpada ali umetno
  10. ↑ Faza pri standardnem stanju (25 °C [77 °F], 100 kPa)
  11. ↑ Helijevo tališče: helium does not solidify at a pressure of 1 bar (0,99 atm). Helium can only solidify at pressures above 25 atmosphere, which corresponds to a melting point of absolute zero (0 K).
  12. ↑ Arzen: element sublimes at one atmosphere of pressure.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ IUPAC, Compendium of Chemical Terminology, 2. izd. (the "Gold Book") (1997). Spletna izdaja: (2006–) "chemical element". DOI: 10.1351/goldbook.C01022
  2. ↑ »Periodic Table – Royal Society of Chemistry«. www.rsc.org (v angleščini).
  3. ↑ »Online Etymology Dictionary«. etymonline.com (v angleščini).
  4. ↑ »Slovenski etimološki slovar (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
  5. ↑ »Sinonimni slovar slovenskega jezika (Slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU)«. www.rsc.org.
  6. ↑ »beryl«. Merriam-Webster. Arhivirano iz spletišča dne 9. oktobra 2013. Pridobljeno 27. januarja 2014.
  7. ↑ van der Krogt, Peter. »Wolframium Wolfram Tungsten«. Elementymology & Elements Multidict. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2010. Pridobljeno 11. marca 2010.
  8. ↑ Originally assessed as 0,7 by Pauling but never revised after other elements' electronegativities were updated for precision. Predicted to be higher than that of caesium.
  9. ↑ Konings, Rudy J.M.; Beneš, Ondrej. »The Thermodynamic Properties of the 𝑓-Elements and Their Compounds. I. The Lanthanide and Actinide Metals«. Journal of Physical and Chemical Reference Data. doi:10.1063/1.3474238.
  10. ↑ »Fermium«. RSC.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Seznam_kemičnih_elementov&oldid=6179471«