Tuskulski grofje
Tuskulski grofje Comes Tusculani Tuskulski, Tuskulanski grofje | |
---|---|
Država | Italija Vatikan |
Mesto izvora | Italija |
Ustanovljeno | 9. stoletje |
Nazivi | -grofje senatorji konzuli škofje kardinali papeži in protipapeži |
Člani | papež Benedikt IX. Teofilakt I. Tuskulski |
Posestva | Papeška država Lacij |
Razpad | 12. stoletje |
Mlajše veje | Colonna Crescenzi |
Zgodovinsko ozadje
urediTuskulski grofje (Grofje od Tuskula; latinsko Comites de Tuscolana; angleško Counts of Tusculum; italijansko Conti di Tuscolo; nemško Tuskulaner - tudi Tuskulanski grofje) je bila najmočnejša svetovljanska plemiška rodbina v Laciju, blizu Rima, v dandanašnji Italiji. Najmogočnejša je bila med 10. In 12. stoletjem. Precej papežev in protipapežev skozi 11. stoletje je izhajalo iz njihovih vrst. Oni so ustvarili in izpopolnili politično obliko papeškega plemstva, skozi katero je bilo mogoče izvoliti papeže le izmed rimskega plemstva. Obdobje, ko je obvladovala papeštvo ženska veja Tuskulanov, označujejo zgodovinarji kot Mračno stoletje (latinsko Saeculum obscurum), deloma tudi kot pornokracijo – čeprav je treba Liutprandovo opisovanje pohujšljivih dogodkov brati s pridržkom, saj niti ne prikriva svoje pristranskosti in sovraštva do »nekaterih ljudi«, ki jih je »imel v želodcu«.
Tuskulski grofje so obvladovali rimsko versko in svetno politiko več kot skozi stoletje. Vplivali so na vladanje papežev, a poleg tega skozi službo senatorjev in konzulov obvladovali civilno življenje. Večinoma so bili naklonjeni bizantinskim cesarjem ter se zoperstavljali svetorimsko-nemškim vladarjem.
Po letu 1049 je z imenovanjem Leona IX. »tuskulsko papeštvo« prišlo do svojega konca. Napake vtikanja svetne oblasti v cerkvene zadeve so kot odziv sprožile na neki način klinijsko gibanje ter gregorijansko reformo. Spremenjene razmere po letu 1062 so povzročile, da so Tuskulski grofje prestopili na stran svetorimskih cesarjev iz zoper rimske cerkvene prenovitelje. 1059 je Nikolaj II. z odlokom In nomine Domini, ki je nastal pod vplivom ali v obdelavi vplivnega prenovitelja - kardinala Humberta – napravil konec plemiško-papeški vladavini, pa tudi pripravil osnovo za še težji – investiturni boj.
Tuskulski grofje – rodovnik
urediTeofilakt I., tuskulski grof 864–924 | Teodora | ||||||||||||||||||||||||||||||||
Hugo Italijanski 887-924-948 (tudi poročen z Marozio) | Alberik I. Spoletski (grof) d. 925 | Marozia 890–937 | Sergij III. (papež) 904–911 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Alda Viennska | Alberik II. Spoletski 905–954 | David ali Deodat | Janez XI. (papež) 931–935 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Gregor I. Tuskulski (grof) | Janez XII. (papež) 955–964 | Benedikt VII. (papež) 974-983 | |||||||||||||||||||||||||||||||
Benedikt VIII. (papež) papež 1012–1024 | Alberik III. Tuskulski (grof) u. 1044 | Janez XIX. (papež) papež 1024–1032 | |||||||||||||||||||||||||||||||
vojvoda Peter Rimski | Gaius | Octavianus | Benedikt IX. (papež) 1032–1048 | ||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici
urediSlikovna zbirka
uredi-
Pogled na Tuskulski grič – desno izkopanine iz starega in srednjega veka
-
Orel (aquila) kot grb Tuskulskih grofov
-
Pes (cane) kot grb Tuskulanov
-
Grb Benedikta X..
-
Podoba Benedikta X. iz Platinove knjige Historia B. Platinae de vitis Pontificum Romanorum
Glej tudi
urediNadaljnje branje
uredi- (nemško)
- Lexikon für Theologie und Kirche (=LThK) I-X, 2.völlig neu bearbeitete Auflage, Herder, Freiburg – Basel – Wien 1957-1967.
Zunanje povezave
uredi- (angleško)
- The pedigree of Gregory (I; II; Count) of Tusculum
- pedigree of Alberic III (Count) of Tusculum
- Colonna family The Editors of Encyclopædia Britannica
- (italijansko)
- Conti di Tuscolo (Parte I)
- Conti di Tuscolo (Parte II)
- I conti di Tuscolo (999-1179). Caratteri delle vicende familiari, dell'assetto patrimoniale e del loro Adelspapsttum. Tesi di Laurea Valeria Guarnieri
- I conti di Tuscolo di Valeria Beolchini (sestavek in grb)
- Origine della dinastia Colonna: i Tuscolani