Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Stroncij, 38Sr |
|
Izgovarjava | IPA: [stróncij] |
---|
Videz | srebrno bela kovina; z rumenkastim odtenkom[1] |
---|
Standardna atomska teža Ar, std(Sr) | 87,62(1)[2] |
---|
|
|
Vrstno število (Z) | 38 |
---|
Skupina | skupina 2 (zemljoalkalijske kovine) |
---|
Perioda | perioda 5 |
---|
Blok | blok s |
---|
Razporeditev elektronov | [Kr] 5s2 |
---|
Razporeditev elektronov po lupini | 2, 8, 18, 8, 2 |
---|
|
Faza snovi pri STP | trdnina |
---|
Tališče | 777 °C |
---|
Vrelišče | 1377 °C |
---|
Gostota (blizu s.t.) | 2,64 g/cm3 |
---|
v tekočem stanju (pri TT) | 2,375 g/cm3 |
---|
Talilna toplota | 7,43 kJ/mol |
---|
Izparilna toplota | 141 kJ/mol |
---|
Toplotna kapaciteta | 26,4 J/(mol·K) |
---|
Parni tlak
P (Pa)
|
1
|
10
|
100
|
1 k
|
10 k
|
100 k
|
pri T (°C)
|
523
|
609
|
717
|
866
|
1.072
|
1.373
|
|
|
Oksidacijska stanja | +1,[3] +2 (močno bazični oksid) |
---|
Elektronegativnost | Paulingova lestvica: 0,95 |
---|
Ionizacijske energije | - 1.: 549,5 kJ/mol
- 2.: 1064,2 kJ/mol
- 3.: 4138 kJ/mol
-
|
---|
Atomski polmer | empirično: 215 pm |
---|
Kovalentni polmer | 195±10 pm |
---|
Van der Waalsov polmer | 249 pm |
---|
Spektralne črte stroncija |
|
Pojavljanje v naravi | prvobitno |
---|
Kristalna struktura | ploskovno centrirana kocka (pck) |
---|
Temperaturni raztezek | 22,5 µm/(m⋅K) (pri 25 °C) |
---|
Toplotna prevodnost | 35,4 W/(m⋅K) |
---|
Električna upornost | 132 nΩ⋅m (pri 20 °C) |
---|
Magnetna ureditev | paramagnetik |
---|
Magnetna susceptibilnost | −92,0·10−6 cm3/mol (298 K)[4] |
---|
Youngov modul | 15,7 GPa |
---|
Strižni modul | 6,03 GPa |
---|
Poissonovo razmerje | 0,28 |
---|
Mohsova trdota | 1,5 |
---|
Številka CAS | 7440-24-6 |
---|
|
Poimenovanje | Strontian, vas na Škotskem, kjer so ga odkrili |
---|
Odkritje | William Cruickshank (1787) |
---|
Prva izolacija | Humphry Davy (1808) |
---|
|
|
Kategorija: Stroncij prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference |
Stróncij je kemični element s simbolom Sr in vrstnim številom 38. Stroncij je mehka srebrnkasto-bela ali rumenkasta kovina, ki je kemijsko zelo reaktivna. Na zraku porumeni, pojavlja pa se v celestinu in stroncijanitu. Sr-90 je prisoten v radioaktivnih odpadkih in ima razpolovno dobo okoli 28 let.