Čopasti ponirek
| Čopasti ponirek | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
,_%D0%9A%D0%BE%D0%BB%D0%BE%D0%BC%D0%B5%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%B5.jpg) | ||||||||||||||
| Ohranitveno stanje taksona | ||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||
| ||||||||||||||
| Podiceps cristatus (Linnaeus, 1758) |
Čopasti ponirek (znanstveno ime Podiceps cristatus) je vodni ptič iz družine ponirkov (Podicipedidae). V večjem delu Evrope je največji in najprepoznavnejši med ponirki.
Opis
[uredi | uredi kodo]
Čopasti ponirek je dolg 46–51 cm in ima premer peruti 59–73 cm. Ima zelo prepoznavno podolgovato obliko telesa s trupom nizko nad vodno gladino in dolgim, vitkim vratom, ki ga drži bodisi pokonci, bodisi nekoliko nazaj nad trupom. Odrasli v poletnem perju so nezamenljivi s črnimi čopi peres na glavi in rdečerjavimi ob vratu. Od podobnega rjavovratega ponirka ga najlaže ločimo po beli obrobi oči in prisotnosti čopov. Kljun je koničast in zelo dolg. Samca in samice po telesni obliki in obarvanosti ni mogoče ločiti.
Tudi mladiči imajo značilno obarvanost - po trupu so sivi, na glavi pa je črno bel zebrast vzorec, po katerem jih je enostavno ločiti od vseh drugih vrst ponirkov.
Vedenje
[uredi | uredi kodo]Čopasti ponirek je vodni ptič. Gnezdo si zgradi blizu obale med rastlinjem. Samica po navadi izleže dve jajci. Mladiči začnejo plavati in se potapljati skoraj takoj po izvalitvi. Eden od staršev jih včasih prenaša na hrbtu.
Dolg in zašiljen kljun izdaja, da so ti ptiči aktivni lovci. Pod vodo lovijo večinoma ribe, pa tudi rake, vodne žuželke in manjše žabe.
Znani so predvsem po zapletenem vzorcu dvorjenja, pri katerem razkazujejo čopke na glavi.
Razširjenost in ogroženost
[uredi | uredi kodo]Živijo v sladkovodnih jezerih po vsej Evropi, Afriki in Aziji do Oceanije. Zaradi velikega območja razširjenosti in populacije, ki jo ocenjujejo na 530.000 do 1.700.000 osebkov, ne velja za ogroženo vrsto in je po kriterijih IUCN uvrščen med najmanj ogrožene vrste. Čopasti ponirki, ki živijo v južnejših predelih območja razširjenosti preživijo celo leto na istem območju, severneje živeči pa se pozimi odselijo v toplejše kraje.
V Sloveniji so bili še v 1970. letih čopasti ponirki opaženi samo med preletom, kasneje pa so ob povečanju števila pričeli gnezditi, predvsem v severovzhodnem delu države. Ugotovili so, da prezimijo na slovenskem osebki, ki so sem prileteli iz severnejših krajev, od tu pa se odselijo južneje. Prezimujejo predvsem na Dravi, v večjem številu pa tudi na Obali.
Galerija
[uredi | uredi kodo]-
Par med dvorjenjem -
Par -
Par z mladiči -
Par z mladičem na gnezdu -
-
Jajca v muzejski zbirki
.jpg)
.jpg)
Viri
[uredi | uredi kodo]- BirdLife International (2008). Podiceps cristatus . Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2008. IUCN 2008. Pridobljeno: 6. januar 2009.
- Mullarney, K. s sod. (1999). Birds of Europe. Princeton: Princeton University Press. ISBN 0-691-05053-8.
- Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
- Sovinc, A. (1994). Zimski ornitološki atlas Slovenije. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. COBISS 44945664. ISBN 86-365-0160-1.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]
- (slovensko)
- Čopasti ponirek na straneh DOPPS.
- Čopasti ponirek Arhivirano 2007-08-21 na Wayback Machine. na straneh Krajinskega parka sečoveljske soline.
- (angleško)
