Armenska tema
| Tema Armencev Άρμενιακόν, θέμα Άρμενιάκων, Άρμενιακόν θέμα | |
|---|---|
| Tema Bizantinskega cesarstva | |
| 640./660. leta – ok. 1073 | |
 Bizantinske teme v Anatoliji okoli leta 780 | |
| Glavno mesto | Amaseia |
| Zgodovinsko obdobje | srednji vek |
• ustanovitev | 640./660. leta |
• padec pod frankovskimi plačanci in nato Seldžuki | ok. 1073 |
| Danes del |  Turčija |
Armenska tema (starogrško Ἀρμενιακόν [θέμα], latinizirano: Armeniakon [thema]), točneje tema Armecev (θέμα Ἀρμενιακῶν, thema Armeniakōn), je bila bizantinska tema (vojaško-civilna provinca) v severovzhodni Anatoliji v sedanji Turčiji.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Armenska tema je bila ena od štirih prvotnih tem, ustanovljena nekje sredi 7. stoletja na ozemlju Male Armenije. Med perzijskimi pohodi cesarja Heraklija (vladal 610–641) je bil že leta 629 omenjen "Jurij, tumarh Armenije",[1] leta 629, kar kaže na obstoj teme že v zgodnjem 7. stoletju, vendar se prva nedvoumna omemba v pisnih virih pojavi šele med uporom njenega generala Saborija leta 667/668.[2] Naslednjič je omenjena na pečatu leta 717/718. [3] Armenska tema je bila skupaj z drugimi temami ustanovljena po katastrofalnih porazih, ki so jih Bizantinci utrpeli med prvim valom muslimanskih osvajanj. Proces ustanavljanja se je verjetno zaključil v poznih 640. letih.[4] Vojska magistra militum per Armeniae (Armencev) se je umaknila in naselila na območju Ponta, Paflagonije in Kapadokije.[5]
Glavno mesto teme je bila Amaseja. Temo je upravljal strateg (stratēgos), ki je bil skupaj s strategi anatolskih in traških tem uvrščen v prvo stopnjo strategov in prejemal letno plačo 40 funtov zlata.[2] V 9. stoletju je imela tema okoli 9000 vojakov in 17 trdnjav. Zaradi velikosti in strateškega pomena na severovzhodni meji Bizantinskega cesarstva z muslimani so bili njeni guvernerji močne osebnosti in so v 8. stoletju sodelovali v več uporih.[2] Posledično je bila v 9. stoletju tema razdeljena na Harsianonsko in Kapadoško provinco, ki sta kasneje postali temi. Okoli leta 819 sta bili ustanovljeni črnomorski obalni temi Paflagonija in Kaldija. Območje Koloneje je bilo odcepljeno in bilo sprva pod upravo duksa in nato do leta 863 pod upravo stratega. Okrnjena Armanska tema je obsegla samo še zahodni Pont.[6]
Tema je ostala v bizantinskih rokah do konca 11. stoletja. Leta 1073 so po katastrofalnem porazu Bizantincev v bitki pri Manzikertu oblast v regiji prevzeli frankovski plačanci pod vodstvom Roussela de Bailleula. Bizantinsko oblast je obnovil cesar Aleksej I. Komnen leta 1075.[7][8] Kmalu zatem so regijo okupirali Turki Seldžuki. Obdržalo se je le nekaj obalnih utrdb. Komnenski cesarji so uspeli cesarstvu vrniti obalne regije, vendar Armenske teme niso obnovili.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Haldon 1999, str. 315.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 ODB, "Armeniakoi" (C. Foss), str. 177.
- ↑ Ragia 2009, str. 217.
- ↑ Haldon 1997, str. ;214–216.
- ↑ Haldon 1999, str. ;73, 112.
- ↑ ODB, "Armeniakoi" (C. Foss), str. 177; "Koloneia 1. Koloneia on the Lykos in interior Pontos" (C. Foss), str. 1138, "Paphlagonia" (C. Foss), str. 1579; Treadgold 1995, str. 31.
- ↑ Haldon 1999, str. ;91–92, 269
- ↑ Beihammer 2017, str. ;212.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Beihammer, Alexander Daniel (2017). Byzantium and the Emergence of Muslim-Turkish Anatolia, ca. 1040-1130. Taylor & Francis. ISBN 978-1351983860.
- Gyftopoulou, Sofia (20. maj 2003). Αρμενιάκων Θέμα. Encyclopedia of the Hellenic World: Asia Minor (v grščini). Foundation of the Hellenic World. Pridobljeno 7. oktobra 2009.
- Haldon, John F. (1997). Byzantium in the Seventh Century: The Transformation of a Culture. Cambridge, United Kingdom: Cambridge University Press. ISBN 978-0-521-31917-1.
- Warfare, State and Society in the Byzantine World, 565–1204
- Oxford Dictionary of Byzantium
- Leveniotis, Georgios Athanasios (2007). Η πολιτική κατάρρευση του Βυζαντίου στην Ανατολή: το ανατολικό σύνορο και η κεντρική Μικρά Ασία κατά το β' ήμισυ του 11ου αι [The Political Collapse of Byzantium in the East: The Eastern Frontier and Central Asia Minor During the Second Half of the 11th Century] (PhD thesis) (v grščini). Aristotle University of Thessaloniki. doi:10.12681/eadd/19246. hdl:10442/hedi/19246.
- Catalogue of Byzantine Seals at Dumbarton Oaks and in the Fogg Museum of Art, vol. 4
- Pertusi, A. (1952). Constantino Porfirogenito: De Thematibus (v italijanščini). Rome: Biblioteca Apostolica Vaticana.
- Ragia, Efi (2009). »The Geography of the Provincial Administration of the Byzantine Empire (ca 600-1200): I.1. The Apothekai of Asia Minor (7th-8th c.)«. Byzantine Symmeikta. 19: 195–245. doi:10.12681/byzsym.931. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 3. marca 2016. Pridobljeno 7. junija 2010.
- Treadgold, Warren T. (1995). Byzantium and Its Army, 284–1081. Stanford, California: Stanford University Press. ISBN 0-8047-3163-2.