Pojdi na vsebino

Bazalni ganglij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Bazalni gangliji
Položaj bazalnih ganglijev (rdeče) in sorodnih struktur (modro) v možganih
Bazalni gangliji s pogledom na možgane od spodaj
Podrobnosti
DelCerebrum
Identifikatorji
Latinskonuclei basales
MeSHD001479
NeuroNames224, 2677
NeuroLex IDbirnlex_826
TAA14.1.09.501
FMA84013
Anatomski izrazi za nevroanatomijo

Bazalni gangliji ali globoka možganska jedra[1] so skupina subkortikalnih jeder (skupki perikarionov pod možgansko skorjo) različnega izvora v možganih vretenčarjev. Nahajajo se na bazi telencefalona in na vrhu srednjih možganov (mezencefalona). Močno so povezani z možgansko skorjo, talamusom in možganskim deblom ter drugimi možganskimi strukturami. Sodelujejo pri številnih funkcijah, vključno pri nadzoru hotenih motoričnih gibov, refleksivnem spominu, habituaciji, učenju s pogojevanjem,[2] premikanju oči, kogniciji,[3] in čustvovanju.[4]

Glavne komponente sistema bazalnih ganglijev, glede na funkcije, so: striatum, ki sestoji iz dorzalnega striatuma (kavdatno jedro in putamen) in ventralnega striatuma (nucleus accumbens in tuberculum olfactorium), globusa pallidusa, ventralnega paliduma, črne substance in subtalamičnega jedra.[5] Vsaka od teh komponent ima zapleteno notranjo anatomsko in nevrokemično organizacijo. Največja komponenta, striatum (dorzalni in ventralni) prejema signale iz različnih predelov možganov, naprej pa jih pošilja le v druge komponente sistema bazalnih ganglijev. Globus pallidus prejema signale iz striatuma in pošilja inhibitorne signale v številne predele osrednjega živčevja, ki so povezani z motoriko. V črni substanci, in sicer njenem kompaktnem delu, so dopaminergični nevroni.[6] Dopamin odigra pomembno vlogo v delovanju bazalnih ganglijev. Subtalamično jedro prejema signale predvsem iz striatuma in možganske skorje in projicira v globus pallidus.

Glavna funkcija bazalnih ganglijev je zaviranje spodbujevalnih živčnih dražljajev, zagotavljanje tekočega izvajanja gibov ter preprečevanje nastanka nehotenih gibov.[7] Po teoriji so bazalni gangliji primarno odgovorni za »izbiranje dejanj« – pomagajo odločiti, katero od možnih vedenj se izvrši v določenem trenutku oziroma najverjetneje nadzorujejo in uravnavajo aktivnosti motoričnih in premotoričnih predelov možganske skorje, tako da se lahko hoteni gibi izvajajo nemoteno.[3][8] Poskusi kažejo, da izkazujejo zaviralno delovanje na številne motorične sisteme v osrednjem živčevju in prenehanje te zavore omogoči, da se motorični sistem aktivira. Na delovanje bazalnih ganglijev vplivajo signali iz številnih drugih možganskih predelov, vključno s prefrontalno skorjo, ki ima bistveno vlogo pri izvršitvenih funkcijah.[4][9] Obstajajo hipoteze, da bazalni gangliji niso odgovorni le za izbiranje motoričnih, temveč tudi bolj kognitivnih dejanj.[10][11][12]

Bazalni gangliji imajo bistveno vlogo za normalno delovanje možganov in vedenje. Motnje v delovanju bazalnih ganglijev se kažejo kot različne nevrološke motnje, kot so motnje nadzora vedenja in motorike ter kognitivne motnje, podobne kot pri poškodbah prefrontalne možganske skorje.[13] Vedenjske motnje se lahko kažejo kot tourettov sindrom, obsesivno-kompulzivna motnja in zasvojenost. Med motnjami gibanja so najbolj poznane parkinsonova bolezen, ki je povezana s propadanjem živčnih celic v črni substanci, ki proizvajajo dopamin, huntingtonova bolezen, ki je povezana zlasti s poškodbami v striatumu,[3][5] distonija; redkejši je hemibalizem. Bazalni gangliji imajo tudi limbični del, katerega komponente imajo svoja poimenovanja: nucleus accumbens, ventralni palidum in ventralni tegmentalni predel (VTA, angl. ventral tegmental area). Obstajajo dokazi, da limbični del odigra osrednjo vlogo pri učenju z nagrajevanjem ter kogniciji in delovanju možganskega čelnega režnja, in sicer preko mezolimbične poti iz ventralnega tegmentalnega področja v nucleus accumbens, z delovanjem živčnega prenašalca dopamina, ter preko mezokortikalne poti. Obstajajo tudi dokazi o prekomerni aktivnosti dopaminskega projiciranja ventralnega tegmentalnega področja pri shizofreniji.[14]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5516342/ganglij?query=ganglij&SearchIn=All Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 19. 6. 2021.
  2. ↑ Yahya, Keyvan (28. oktober 2020). »The basal ganglia corticostriatal loops and conditional learning«. Reviews in the Neurosciences. 32 (2): 181–190. doi:10.1515/revneuro-2020-0047. ISSN 2191-0200.
  3. ↑ 3,0 3,1 3,2 Stocco, Andrea; Lebiere, Christian; Anderson, John R. (2010). »Conditional Routing of Information to the Cortex: A Model of the Basal Ganglia's Role in Cognitive Coordination«. Psychological Review. 117 (2): 541–74. doi:10.1037/a0019077. PMC 3064519. PMID 20438237.
  4. ↑ 4,0 4,1 Weyhenmeyer, James A.; Gallman, Eve. A. (2007). Rapid Review of Neuroscience. Mosby Elsevier. str. 102. ISBN 978-0-323-02261-3.
  5. ↑ 5,0 5,1 Fix, James D. (2008). »Basal Ganglia and the Striatal Motor System«. Neuroanatomy (Board Review Series) (4. izd.). Baltimore: Wulters Kluwer & Lippincott Williams & Wilkins. str. 274–281. ISBN 978-0-7817-7245-7.
  6. ↑ Pohorec V., Slak Rupnik M. Funkcija in disfunkcija bazalnih ganglijev. Med Razgl. 2014; 53 (2): 219–231.
  7. ↑ Hozjan T. Bolezni bazalnih ganglijev. Parkinsonova bolezen in druge motnje gibanja / Strokovni simpozij ob svetovnem dnevu Parkinsonove bolezni, 11. april 2019, Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru, El. zbornik. - Maribor : Univerzitetni klinični center, 2019: str. 5–11.
  8. ↑ Chakravarthy, V. S.; Joseph, Denny; Bapi, Raju S. (2010). »What do the basal ganglia do? A modeling perspective«. Biological Cybernetics. 103 (3): 237–253. doi:10.1007/s00422-010-0401-y. PMID 20644953. S2CID 853119.
  9. ↑ Cameron IG, Watanabe M, Pari G, Munoz DP (Junij 2010). »Executive impairment in Parkinson's disease: response automaticity and task switching«. Neuropsychologia. 48 (7): 1948–57. doi:10.1016/j.neuropsychologia.2010.03.015. PMID 20303998. S2CID 9993548.
  10. ↑ Redgrave, P.; Prescott, T. J.; Gurney, K. (1999). »The basal ganglia: A vertebrate solution to the selection problem?« (PDF). Neuroscience (v angleščini). 89 (4): 1009–1023. doi:10.1016/S0306-4522(98)00319-4. ISSN 0306-4522. PMID 10362291. S2CID 3187928. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. julija 2018. Pridobljeno 23. septembra 2019.
  11. ↑ Anderson, John R.; Bothell, Daniel; Byrne, Michael D.; Douglass, Scott; Lebiere, Christian; Qin, Yulin (2004). »An Integrated Theory of the Mind«. Psychological Review (v angleščini). 111 (4): 1036–1060. doi:10.1037/0033-295x.111.4.1036. ISSN 1939-1471. PMID 15482072.
  12. ↑ Turner, Robert S; Desmurget, Michel (1. december 2010). »Basal ganglia contributions to motor control: a vigorous tutor«. Current Opinion in Neurobiology. Motor systems – Neurobiology of behaviourv (v angleščini). 20 (6): 704–716. doi:10.1016/j.conb.2010.08.022. ISSN 0959-4388. PMC 3025075. PMID 20850966.
  13. ↑ Frank, O'Reilly (2006). »A Mechanistic Account of Striatal Dopamine Function in Human Cognition: Psychopharmacological Studies With Cabergoline and Haloperidol«. Behavioral Neuroscience. American Psychological Association. 120 (3): 497–517. doi:10.1037/0735-7044.120.3.497. PMID 16768602.
  14. ↑ Inta, D.; Meyer-Lindenberg, A.; Gass, P. (2010). »Alterations in Postnatal Neurogenesis and Dopamine Dysregulation in Schizophrenia: A Hypothesis«. Schizophrenia Bulletin. 37 (4): 674–80. doi:10.1093/schbul/sbq134. PMC 3122276. PMID 21097511.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Bazalni_ganglij&oldid=6279173«