Bljuvna golobica

Bljuvna golobica
	;
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Fungi (glive);
Deblo:	Basidiomycota (prostotrosnice);
Razred:	Homobasidiomycetae;
Podrazred:	Hymenomycete;
Red:	Russulales (golobičarji);
Družina:	Russulaceae (golobičarke);
Rod:	Russula (golobica);
Vrsta:	R. emetica;
Znanstveno ime
	Russula emetica; (Schaeff.: Fr.) Pers.

O uporabi mikomorfopolja Russula emetica
mikološke značilnosti:
tip himenija: lističi
klobuk: izbočen
pritrditev himenija: prost
bet: gol
trosni prah: bel
ekologija: mikoriza
užitnost: strupena

Bljuvna golobica (znanstveno ime Russula emetica) je gliva s strupeno gobo iz družine golobičarke.

Vrsta je bila prvič opisana kot Agaricus emeticus, opisal pa jo je leta 1774 Jacob Christian Schaeffer v svoji zbirki knjig o gobah Fungorum qui in Bavaria et Palatinatu circa Ratisbonam nascuntur icones.. Kasneje je bila vrsta uvrščena v rod golobic (Russula), kamor jo je leta 1796 uvrstil Christian Hendrik Persoon. Znanstveno ime izvira iz starogrške besede emetikos/εμετικος, ki pomeni bljuvanje^[1].

Opis

Bljuvna golobica je goba, ki ima sprva od 3 do 5 cm velik, vzbočen, nato zravnan klobuk z nekoliko udrtim osredjem. Svetleča in lahko lupljiva kožica je rdeče ali rožnate barve. Na spodnji strani klobuka je trosovnica, sestavljena iz snežno belih, gostih lističev, ki so pripeti na bet. V lističih je bel trosni prah, sestavljen iz 8-10 x 6-7 mikronov velikih, jajčastih, bradavičastih trosov.

Bet gobe doseže od 3–6 cm v višino in ima premer od 0,6 – 1 cm. Valjast bet je sprva poln, v starosti pa dobi vatasto sredino in je precej krhek. Meso gobe je belo in sočno, prijetnega vonja in zelo ostrega okusa.

Razširjenost in uporabnost

Bljuvna golobica je pogosta vrsta, ki je razširjena po višje ležečih iglastih in mešanih gozdovih Evrope Severne Afrike, Azije in Severne Amerike^[2]. Ta vrsta golobic ima rada bolj zamočvirjena tla, raste pa od pozne pomladi pa vse do prvega snega.

Kljub temu, da je bljuvna golobica strupena vrsta, ni zelo nevarna. Po zaužitju se pojavi gastrointestinalni sindrom (zastrupitev prebavil), strupena pa je tudi prekuhana.

Obstaja več različkov bljuvne golobice, ki imajo lahko klobuk premera tudi nad 10 cm, vse podvrste pa so bolj ali manj rdečih barv in so vse pekoče in strupene. Nekatere vrste golobic z rdečim klobukom pa so lahko tudi užitne. Te običajno ne pečejo na koncu jezika.

Reference in viri

↑ Liddell, Henry George; Robert Scott (1980). A Greek-English Lexicon (Abridged Edition). United Kingdom: Oxford University Press. ISBN 0-19-910207-4.
↑ Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae. str. 164. ISBN 3-85604-260-1.

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bljuvna golobica.

[Liddell_1980-1] Liddell, Henry George; Robert Scott (1980). A Greek-English Lexicon (Abridged Edition). United Kingdom: Oxford University Press. ISBN 0-19-910207-4.

[Kranz91-2] Kränzlin F (1991). Fungi of Switzerland 6: Russulaceae. str. 164. ISBN 3-85604-260-1.

[1]

[2]