Pojdi na vsebino

Dekle z bisernim uhanom

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Dekle z bisernim uhanom
nizozemščina: Meisje met de parel
UmetnikJan Vermeer
Letookoli 1665
VrstaTronie
TehnikaOlje na platnu
GibanjeNizozemska zlata doba
Mere44,5 cm × 39 cm
KrajMauritshuis, Haag, Nizozemska

Dekle z bisernim uhanom ((nizozemsko Meisje met de parel)[1][2]) je slika olje na platnu, ki jo je naslikal nizozemski slikar zlate dobe Jan Vermeer van Delft. Ustvarjena je bila okoli leta 1665. Svoje ime je pridobila šele konec 20. stoletja po velikem bisernem uhanu, ki ga nosi dekle na sliki.[3] Delo je vrsto let v lasti muzeja Mauritshuis v Haagu in sicer od leta 1902, ter subjekt mnogih literarnih analiz. Leta 2006 jo je nizozemska javnost izbrala za najlepšo sliko Nizozemske.

Slika je tipa tronie, ki je pravzaprav nizozemska beseda za 'glavo' in ni bila mišljena kot portret. Tronie v svojem bistvu predstavlja tip osebnosti, poklica, stanu ali starosti. V tem primeru upodablja evropejsko dekle, oblečeno v eksotično oblačilo, orientalski turban in z nenavadno velikim bisernim uhanom. Predmet slike ni znan, možno pa je, da je bila resnična manekenka ali da je Vermeer ustvaril bolj posplošeno in skrivnostno žensko, ki morda predstavlja Sibilo ali svetopisemsko osebnost.[4] Obstajajo špekulacije, da je umetnikova najstarejša hči Maria, čeprav so nekateri umetnostni zgodovinarji to zavrnili kot anahronizem.[5][6]

Delo je olje na platnu in je visoko 44,5 cm in široko 39 cm. Podpisano je z "IVMeer", ni pa datirano. Predvidevajo, da je bilo delo naslikano okrog leta 1665.[7]

Po najsodobnejšem restavratorskem podvigu v letu 1994 je subtilna barvna shema in intimnost dekličinega pogleda na opazovalca le še bolj poudarjena.[8] Po obnovi dela so ugotovili, da je poprejšnje temnejše ozadje, ki je danes nekoliko lisasto, bilo v izvirniku temno emajl-zelene barve. Ta učinek je bil pridobljen z nanosom tankega transparentnega sloja barve – glazure – čez črno ozadje, ki ga vidimo sedaj. Na žalost sta dva organska pigmenta zelene glazure, indigo in barva vara, zbledele.

Leta 2014 je nizozemski astrofizik Vincent Icke izrazil dvome o materialu uhanov in trdil, da je bolj podoben poliranemu kositru kot biseru na podlagi zrcalnega odseva, hruškaste oblike in velike velikosti uhana.[9]

Lastništvo in prikaz

[uredi | uredi kodo]
Mauritshuis v Haagu, 2011, prikazuje predstavitev slike na desni

Po nasvetu Victorja de Stuersa, ki je več let poskušal preprečiti, da bi se Vermeerjeva redka dela prodajala strankam v tujini, je Arnoldus Andries des Tombe delo kupil na dražbi v Haagu leta 1881 za samo dva guldna plus trideset centov kupčeve premije (približno 24 € po trenutni kupni moči). Takrat je bila v slabem stanju, deli barvne plasti so se odlepili. Des Tombe ni imel dedičev in je leta 1902 z zapuščino podaril to in druge slike družini Mauritshuis.[10]

Slika je bila od takrat veliko razstavljena po vsem svetu, dokler leta 2014 Mauritshuis ni sprejel odločitve, da v prihodnje ne sme zapustiti muzeja.[11] Do takrat jo je raziskava CNN zaradi njene promocije označila za eno najbolj prepoznavnih slik na svetu.[12]

Tehnika slikanja

[uredi | uredi kodo]

Sliko so raziskali znanstveniki nizozemskega inštituta za kulturno dediščino in FOM inštituta za atomsko in molekularno fiziko (AMOLF) Amsterdam.[13]

Podlaga je gosta in rumenkaste barve in je sestavljena iz krede, svinčene beline, oker in zelo malo črne barve. Temno ozadje slike vsebuje kostno črnino, zvar (luteolin, Reseda luteola), kredo, majhne količine rdečega okra in indiga. Obraz in draperije so bili poslikani predvsem z oker barvo, naravnim ultramarinom, kostno črno, ogljeno črno in svinčeno belo.[14]

Med februarjem in marcem 2018 je mednarodna ekipa umetnostnih strokovnjakov dva tedna preučevala sliko v posebej zgrajeni steklarski delavnici v muzeju, odprti za opazovanje javnosti. Neinvazivni raziskovalni projekt je vključeval odstranitev dela iz okvira za študij z mikroskopi, rentgensko opremo in posebnim skenerjem, da bi izvedeli več o metodah in materialih, ki jih je uporabljal Vermeer.[15][16] Projekt z imenom The Girl in the Spotlight je vodila Abbie Vandivere, konservatorka pri Mauritshuisu, rezultate pa je objavil Mauritshuis. Vandiverejev blog razkriva številne podrobnosti projekta.[17]

Rezultati so vključevali prisotnost nežnih trepalnic, zeleno zaveso za glavo, narejene spremembe ter podrobnosti o uporabljenih pigmentih in od kod prihajajo. Pomanjkanje obrvi in ​​brezbarvno ozadje sta povzročila ugibanja, da je Vermeer slikal idealiziran ali abstrakten obraz; kasnejša odkritja so pokazala, da je slikal resnično osebo v realnem prostoru. Biser je bil opisan kot iluzija, ker nima »obrisa in tudi kaveljčka, da bi ga obesili na dekličino uho«.[18]

Naslov slike

[uredi | uredi kodo]

Slika je bila skozi stoletja v različnih državah pod številnimi naslovi. Prvotno je morda šlo za enega od dveh tronijev, »naslikanih na turški način« (Twee tronijnen geschildert op sijn Turx), zabeleženih v inventarju v času Vermeerjeve smrti.[19] Morda je bilo to delo pozneje prikazano v katalogu ob prodaji slik leta 1696 v Amsterdamu, kjer je opisano kot Portret v starinskem kostumu, neobičajno umetniški (Een Tronie in Antique Klederen, ongemeen konstig).[20]

Po zapuščini Mauritshuijem je slika postala znana kot Dekle s turbanom (Meisje met tulband) in v njenem prvotnem opisu v inventarju iz leta 1675 je bilo ugotovljeno, da je turban med evropskimi vojnami proti Turkom postal modni dodatek, ki je bil fascinanten.[21] Do leta 1995 je naslov Dekle z biserom (Meisje met de parel) veljal za primernejšega. Biseri so pravzaprav na 21 Vermeerjevih slikah, vključno z zelo vidno v Ženski z biserno ogrlico. Samo uhani so predstavljeni tudi v Dami, ki piše pismo, Študiji mlade ženske, Dekletu z rdečim klobukom in Dekletu s piščaljo. Podobno oblikovani ušesni vložki so bili uporabljeni kot prepričljivi dodatki v ponaredkih 20. stoletja, ki so bili na kratko pripisani Vermeerju, kot so Mlada ženska z modrim klobukom, Nasmejano dekle in Klekljarica.[22]

Kulturni vpliv

[uredi | uredi kodo]

Nekaj ​​prvih literarnih obdelav slike je bilo v pesmih. Za Yanna Lovelocka v njegovi sestini, Vermeerjeva glava dekleta, je to priložnost za raziskovanje medsebojnega delovanja med namišljeno lepoto, interpretirano na platnu, in živo izkušnjo.[23] W. S. Di Piero si je na novo zamislil, kako bi Dekle z bisernim uhanom Johannesa Vermeerja lahko izgledalo v sodobnem okolju ulice Haight Street v San Franciscu, medtem ko je Marilyn Chandler McEntyre komentirala zasebno, samoobvladujočo osebnost dekleta.

Obstajajo tudi izmišljeni nastopi. Kot La ragazza col turbante ('Dekle s turbanom', 1986) je splošni naslov zbirke petih kratkih novel Marte Morazzoni, ki se dogajajo v baroku. Med naslovno zgodbo nizozemski trgovec z umetninami proda Vermeerjevo sliko ekscentričnemu Dancu leta 1658. Moška, ​​ki sta brezbrižna do žensk v resničnem življenju, se lahko odzoveta le na idealizacijo ženskosti v umetnosti.[24] Tracy Chevalier je v zgodovinskem romanu Dekle z bisernim uhanom iz leta 1999 fikcionaliziral okoliščine nastanka slike. Tam se Vermeer zbliža s služabnikom, ki ga uporablja kot pomočnika in mu sedi kot model, medtem ko nosi uhane svoje žene. Roman je bil leta 2003 prirejen v istoimenski film in leta 2008 kot igra.[25][26]

Vermeerjeva slika je bila leta 1985 prisvojena v delu z naslovom Encuentro en la playa (po Vermeerju) perujskega slikarja Hermana Braun-Vege. V tej alegoriji kulturnega sinkretizma nizozemsko dekle spremljata dve mladi dekleti mešane rase na plaži in pooseblja potomce Evropejcev, ki živijo v Latinski Ameriki. Leta 2009 je Američan iz Etiopije Awol Erizku poustvaril Vermeerjevo sliko kot grafiko, osredotočeno na mlado temnopolto žensko in zamenjavo bisernih uhanov z uhani iz bambusa kot komentar na pomanjkanje temnopoltih figur v muzejih in galerijah. Njegovo delo nosi naslov Girl with a Bamboo Earring.[27] In leta 2014 je angleški ulični umetnik Banksy reproduciral sliko kot fresko v Bristolu, namesto bisernega uhana vključil škatlico za alarm in umetnino poimenoval Dekle s prebodenim bobničem.[28]

Podnebni aktivist, ki je zastopal kampanjo Just Stop Oil, je oktobra 2022 poskušal prilepiti svojo glavo na steklo, ki ščiti Vermeerjevo sliko, drugi protestnik pa ga je pokril s paradižnikovo juho.[29] Poteza ni poškodovala slike, tri osebe pa so bile aretirane zaradi javnega nasilja nad blagom.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Girl with a Pearl Earring«. Mauritshuis. Pridobljeno 8. decembra 2014.
  2. »Meisje met de parel«. Mauritshuis (v nizozemščini). Pridobljeno 8. decembra 2014.
  3. Janson, Jonathan. »Titles«. Girl with a Pearl Earring. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2021. Pridobljeno 20. septembra 2024.
  4. Sooke, Alastair. »Vermeer's Girl with a Pearl Earring: Who was she?«. BBC Culture (v angleščini). Pridobljeno 15. maja 2023.
  5. Binstock, Benjamin (30. oktober 2013). »Who Was the Girl With the Pearl Earring?«. Slate (v ameriški angleščini). ISSN 1091-2339. Pridobljeno 15. maja 2023.
  6. Liedtke, Walter (2008). Vermeer: The Complete Paintings. The Classical Art Series (1st izd.). Abrams. ISBN 978-0810983366.
  7. »Details: Johannes Vermeer, Girl with a Pearl Earring, c. 1665«. Mauritshuis. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2018. Pridobljeno 9. decembra 2014.
  8. Wadum, Jørgen (1994). Vermeer Illuminated. Conservation, Restoration and Research. with contributions by L. Struik van der Loeff and R. Hoppenbrouwers. The Hague: V & K Publishing. OCLC 015767938.
  9. Icke, V. (december 2014). »Meisje met geen parel« [Girl with no pearl earring]. Nederlands Tijdschrift voor Natuurkunde [Dutch Journal of Physics] (v nizozemščini). 80 (12): 418–419.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  10. Vrij Nederland (magazine) (26 February 1996), p. 35–69.
  11. Lestienne, Cécile (21. julij 2014). »Grounded: the great art treasures that no longer go out on the road«. the Guardian. Pridobljeno 6. oktobra 2015.
  12. »10 most famous paintings in the world«. CNN Style. 21. november 2019.
  13. Groen, Karin M; Van der Werf, I. D.; van den Berg, K. J.; Boon, J. J. (1998). »The Scientific Examination of Vermeer's Girl with a Pearl Earring«. V Gaskell, I.; Jonker, M. (ur.). Vermeer Studies: Symposium Papers XXXIII Center for Advanced Study in the Visual Arts. National Gallery of Art. str. 169–183. Pridobljeno 2. februarja 2018.
  14. »Vermeer, Girl with a Pearl Earring«. ColourLex.
  15. »The secrets of Girl with a Pearl Earring«. BBC News. 14. marec 2018. Pridobljeno 20. marca 2018.
  16. Pieters, Janene (1. februar 2018). »"Girl with a Pearl Earring" to be scanned, analyzed in public view«. NLTimes. Pridobljeno 20. marca 2018.
  17. Vandivere, Abbie. »Girl with a Blog«. Mauritshuis. Pridobljeno 28. aprila 2020.
  18. Brown, Mark (28. april 2020). »Dutch researchers coax secrets from Girl with a Pearl Earring«. The Guardian.
  19. Wolf, Bryan Jay (2001). Vermeer and the Invention of Seeing. University of Chicago. str. 138. ISBN 9780226905044.
  20. Read, Herbert (1965). Johannes Vermeer. Knowledge Publications. str. 8.
  21. Schneider, Norbert (2000). Vermeer, 1632-1675: Veiled Emotions. Taschen. str. 69. ISBN 9783822863237.
  22. Janson, Jonathan. »Vermeer: Erroneous Attributions and Forgeries«. Essential Vermeer.
  23. Lovelock, Yann (1984). Building Jerusalem. Rivelin Press. str. 30–31. ISBN 9780904524482.
  24. Lazzaro-Weis, Carol (2011). From Margins to Mainstream: Feminism and Fictional Modes in Italian Women's Writing. University of Pennsylvania. str. 141. ISBN 9780812206708.
  25. »Girl with a Pearl Earring (2004)«. British Film Institute. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. aprila 2018. Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  26. »Girl with a Pearl Earring«. The Guardian. Pridobljeno 7. avgusta 2022.
  27. »Awol Erizku – Girl with the Pearl Earring«. Nolden/H Fine Art. 25. julij 2016.
  28. »New Banksy 'earring' mural appears in Bristol Harbourside«. BBC News. 20. oktober 2014. Pridobljeno 6. oktobra 2015.
  29. Chung, Christine (27. oktober 2022). »Climate Protester Glues His Head to 'Girl With a Pearl Earring' Painting«. The New York Times. Pridobljeno 27. oktobra 2022.

Več o tem

[uredi | uredi kodo]

Zunanji viri

[uredi | uredi kodo]