Pojdi na vsebino

Hidroksizin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hidroksizin
Klinični podatki
Blagovne znamkeVistaril
AHFS/Drugs.commonograph
MedlinePlusa682866
Nosečnostna
kategorija
  • AU: A
  • ZDA: C (možna škodljivost)
Način uporabeperoralno, i.m.
Oznaka ATC
Pravni status
Pravni status
  • samo na recept
Farmakokinetični podatki
Biološka razpoložljivostvisoka (in vivo)
Vezava na beljakovine93%
Presnovaskozi ledvice
Razpolovni čas20,0 ± 4,1 h[1]
Izločanjes sečem, blatom
Identifikatorji
  • (±)-2-(2-{4-[(4-klorofenil)-fenilmetil]piperazin-1-il}etoksi)etanol
Številka CAS
PubChem CID
DrugBank
ChemSpider
UNII
KEGG
ChEBI
ChEMBL
CompTox Dashboard (EPA)
ECHA InfoCard100.000.630 Uredite to na Wikipodatkih
Kemični in fizikalni podatki
FormulaC21H27ClN2O2
Mol. masa374,904 g/mol
3D model (JSmol)
  • Clc1ccc(cc1)C(c2ccccc2)N3CCN(CC3)CCOCCO
  • InChI=1S/C21H27ClN2O2/c22-20-8-6-19(7-9-20)21(18-4-2-1-3-5-18)24-12-10-23(11-13-24)14-16-26-17-15-25/h1-9,21,25H,10-17H2
  • Key:ZQDWXGKKHFNSQK-UHFFFAOYSA-N

Hidroksizin (pod zaščitenima imenoma Vistaril, Atarax) je antihistaminik prve generacije, ki so ga prvič sintetizirali na Union Chimique Belge leta 1956, istega leta pa ga je v ZDA utržilo farmacevtsko podjetje Pfizer.[2] Je derivat piperazina, sintetična snov z antispastičnim (preprečuje krče) in antifibrilacijskim delovanjem (preprečuje fibrilacijo srca).[3]

Zaradi antagonističnega delovanja na različne receptorje v osrednjem živčevju izkazuje tudi izrazito anksiolitično, antiobsesivno in antipsihotično delovanje.[4] Danes se uporablja zlasti za simptomatsko lajšanje tesnobe in napetosti zaradi nevroze ter pri boleznih organskega izvora z izraženo tesnobnostjo. Zaradi antihistaminskega delovanja se lahko uporablja tudi za zdravljenje hude oblike srbenja, hiperalgezije ali slabosti zaradi potovalne bolezni.[5][6]

Mehanizem delovanja

[uredi | uredi kodo]

Poglavitni mehanizem delovanja hidroksizina je močan inverzni agonizem na histaminskih receptorjih H1 (Ki = 2 nM).[7][8][9][10] Za razliko od drugih antihistaminikov prve generacije izkazuje le zanemarljivo afiniteto do muskarinskih receptorjev (Ki = >10,000 nM) in zato ne povzroča klinično pomembnih antiholinergičnih učinkov.[8][9][10][11][12] Poleg antihistaminskega delovanja izkazuje tudi antagonistične učinke na receptorje 5-HT2A, (Ki = ~50 nM), D2 (Ki = 378 nM) in α1-adrenergične receptorje (Ki = ~300 nM).[8][9][11]

Njegovo anksiolitično delovanje je verjetno posledica antiserotonegičnih učinkov.[13][14] Drugi antihistaminiki brez zaviralnega učinka na serotoninske receptorje namreč ne izkazujejo tega delovanja.[14]

Neželeni učinki

[uredi | uredi kodo]

Hidroksizin lahko povzroči hudo omotico. Zaspanost običajno izzveni po nekaj dneh uporabe zdravila. Blažji neželeni učinki so suha usta, drhtavica in drugi neželeni gibi, zlasti pri visokih odmerkih.[15]

  1. Simons FE; Simons KJ; Frith EM (1984). »The pharmacokinetics and antihistaminic of the H1 receptor antagonist hydroxyzine«. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 73 (1 Pt 1): 69–75. PMID 6141198.
  2. Shorter, Edward (2009). Before Prozac: the troubled history of mood disorders in psychiatry. Oxford [Oxfordshire]: Oxford University Press. ISBN 0-19-536874-6.
  3. http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=hidroksizin[mrtva povezava], Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 1. 1. 2012.
  4. Schram, WS: "Use of hydroxyzine in psychosis". Dis Nerv Syst 20: 126 (1959).
  5. FDA DrugInfo: http://dailymed.nlm.nih.gov/dailymed/archives/fdaDrugInfo.cfm?archiveid=51459
  6. »Hydroxyzine Facts and Comparisons at Drugs.com«.
  7. Gillard M; Van Der Perren C; Moguilevsky N; Massingham R; Chatelain P (2002). »Binding characteristics of cetirizine and levocetirizine to human H(1) histamine receptors: contribution of Lys(191) and Thr(194)«. Molecular Pharmacology. 61 (2): 391–399. doi:10.1124/mol.61.2.391. PMID 11809864.
  8. 8,0 8,1 8,2 Snowman AM; Snyder SH (1990). »Cetirizine: actions on neurotransmitter receptors«. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 86 (6 Pt 2): 1025–1028. doi:10.1016/S0091-6749(05)80248-9. PMID 1979798.
  9. 9,0 9,1 9,2 Kubo N; Shirakawa O; Kuno T; Tanaka C (1987). »Antimuscarinic effects of antihistamines: quantitative evaluation by receptor-binding assay«. Japanese Journal of Pharmacology. 43 (3): 277–282. doi:10.1254/jjp.43.277. PMID 2884340.
  10. 10,0 10,1 White RP; Boyajy LD (1960). »Neuropharmacological comparison of atropine, scopolamine, banactyzine, diphenhydramine and hydroxyzine«. Archives Internationales De Pharmacodynamie et De Thérapie. 127: 260–273. PMID 13784865.
  11. 11,0 11,1 Haraguchi K; Ito K; Kotaki H; Sawada Y; Iga T (1997). »Prediction of drug-induced catalepsy based on dopamine D1, D2, and muscarinic acetylcholine receptor occupancies«. Drug Metabolism and Disposition: the Biological Fate of Chemicals. 25 (6): 675–684. PMID 9193868. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. avgusta 2021. Pridobljeno 1. januarja 2013.
  12. Orzechowski RF; Currie DS; Valancius CA (2005). »Comparative anticholinergic activities of 10 histamine H1 receptor antagonists in two functional models«. European Journal of Pharmacology. 506 (3): 257–264. doi:10.1016/j.ejphar.2004.11.006. PMID 15627436.
  13. Olasov Rothbaum, Barbara; Stein, Dan J.; Hollander, Eric (2009). Textbook of Anxiety Disorders. American Psychiatric Publishing, Inc. ISBN 1-58562-254-0.
  14. 14,0 14,1 Lamberty Y; Gower AJ (2004). »Hydroxyzine prevents isolation-induced vocalization in guinea pig pups: comparison with chlorpheniramine and immepip«. Pharmacology, Biochemistry, and Behavior. 79 (1): 119–124. doi:10.1016/j.pbb.2004.06.015. PMID 15388291.
  15. http://www.ehow.com/facts_5525129_side-effects-hydroxyzine-hcl.html, vpogled: 1. 1. 2012.