Pojdi na vsebino

Jevgenij Prigožin

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jevgenij Prigožin
Prigožin leta 2023
Ime v maternem jeziku
Евгений Викторович Пригожин
Vzdevek»Putinov kuhar«
Rojstvo1. junij 1961({{padleft:1961|4|0}}-{{padleft:6|2|0}}-{{padleft:1|2|0}})[1]
Sankt Peterburg[2]
Smrt23. avgust 2023({{padleft:2023|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:23|2|0}})[3][4][5] (62 let)
Kuženkino[d][6]

Jevgenij Viktorovič Prigožin (rusko Евгений Викторович Пригожин), ruski podjetnik, oligarh[7] in paravojaški vodja, * 1. junij 1961, Leningrad, † 23. avgusta 2023, Tverska oblast, Rusija.

Bil je tesen zaupnik ruskega predsednika Vladimirja Putina.[8] Prigožina so klicali »Putinov kuhar«, ker je v svojih restavracijah in gostinskih podjetjih prirejal večerje za Putina in tuje dostojanstvenike.[9] Nadzoroval je splet podjetij, med drugim Skupino Wagner, s strani države podprto armado ruskih plačancev, ki deluje v Afriki, Siriji in Ukrajini; in tri podjetja, ki so obtožena, da so se vmešavala v volitve v ZDA v 2016 in v 2018.[10] Prigožin je dolgo zanikal kakršno koli povezavo z Wagnerjem, vendar je v videu septembra 2022 videti Prigožina v zaporu Mari El, kjer rekrutira zapornike in jim obljublja svobodo, če bodo šest mesecev služili v skupini.[11] 26. Septembra 2022 je Prigožin poleg tega priznal, da je maja 2014 ustanovil skupino Wagner posebej za podporo ruskim silam v vojni v Donbasu.[12][13][14] Prigožin je tudi dolgo zanikal svojo vlogo pri vmešavanju Rusije v ameriške volitve, vendar je novembra 2022 priznal svojo vlogo v tovrstnih operacijah in izjavil, da se bodo nadaljevale.[15] Februarja 2023 je priznal tudi, da je ustanovitelj in dolgoletni vodja ruskega podjetja »Agencija za internetne raziskave«, ki izvaja spletno propagando in širi dezinformacije.

Sam Prigožin je devet let sedel v zaporih v Sovjetski zvezi.[16] Po Bellingcat, Insider in Der Spiegel je dokazano, da so Prigožinove operacije »tesno povezane z Ruskim obrambnim ministrstvom in njegovo obveščevalno roko GRU«.[17] Prigožin, njegova podjetja in sodelavci so predmet ekonomskih sankcij in kazenske ovadbe v ZDA.[10] FBI ponuja nagrado do 250.000 dolarjev za informacije, ki bi vodile do aretacije Prigožina.[18][19]

V rusko-ukrajinski vojni je Prigožin kritiziral rusko obrambno ministrstvo zaradi korupcije in napačnega vodenja vojne. 23. junija 2023 je vodil upor skupine Wagner proti ruskemu vojaškemu vrhu in njen pohod na Moskvo.[20] Upor je bil naslednjega dne odpoklican, obtožbe proti Prigožinu pa so opustili v zameno za to, da je svoje sile preselil v Belorusijo.[21]

Natanko dva meseca po uporu je Prigožin umrl v strmoglavljenju letala z desetimi potniki v Tverski oblasti severno od Moskve.[22] Raziskave so pokazale, da je strmoglavljenje bilo najverjetneje posledica eksplozivne naprave na krovu letala.[23][24][25][26]

Zgodnje življenje

[uredi | uredi kodo]

Prigožin se je rodil v Leningradu (zdaj Sankt Petersburg) 1. junija 1961,[27] Mati Violeta Prigožina (Rusko: Виолетта Пригожина),[28][29][30] ga je, potem ko je njegov oče zgodaj umrl, vzgajala kot samohranilka in delala v lokalni bolnišnici.[31] Izučil ga je očim Samuil Žarkoj, trener za tek na smučeh,[32] Obiskoval je prestižni atletski internat,kjer je diplomiral leta 1977.[28] Njegova športna kariera a se ni obnesla.[33] Novembra 1979 je Prigožin bil v Leningradu pogojno obsojen za tatvine. Leta 1981 so ga obsodili na dvanajst let zapora po členih rop, goljufije in vpletanje mladoletnih v kriminal,[34] vendar so ga leta 1988 pomilostili in leta 1990 izpustili.[33] Prigožin je tako v zaporu preživel devet let.[16]

Kariera v gostinstvu, restavracijah in igralnicah

[uredi | uredi kodo]
Na obisku v tovarni podjetja Concord Catering leta 2010. Od leve proti desni: predsedniški odposlanec v severozahodnem zveznem okrožju Ilja Klebanov, glavni sanitarni Inšpektor Genadij Oniščenko, Guverner Leningrajskega okraja Valerij Serdjukov, predsednik vlade Vladimir Putin, Direktor tovarne Concord Jevgenij Prigožin

Leta 1990 sta po odpustu iz zapora z očimom ustanovila mrežo za prodajo hrenovk.[28] Kmalu so se, kot je prebrati v Times intervjuju, "so se rublji začeli kopičiti hitreje, kot pa jih je mati lahko preštela."[35] Postal je tudi 15-odstotni deležnik in vodja podjetja Contrast, prve verige trgovin z živili v Sankt Peterburgu, ki ga je osnoval Boris Spektor, sošolec iz njegovega internata. S Prigožinom kot izvršnim direktorjem sta Spektor in Igor Gorbenko odprla prve igralnice v Sankt Peterburgu pod imenom CJSC Spectrum (rusko ЗАО «Спектр»).[36][37] Ustanovili so tudi Viking CJSC (rusko ЗАО «Викинг»).[36] Ko so leta 1995 prihodki začeli padati, je Prigožin prepričal režiserja Kirila Ziminova, da odpreta restavracijo. Odprla sta v Sankt Peterburgu Staro carinarnico (rusko Старая Таможня). Leta 1997 so Prigožina navdihnile restavracije na bregovih Sene v Parizu - z Ziminovim sta porabila 400.000 dolarjev za prenovo zarjavele barke na reki Vjatki in odprla plavajočo restavracijo z imenom Novi otok, ki je postala ena najbolj priljubljenih kuhinj v Sankt Peterburgu.[28][35] Izjavil je, da so njegovi pokrovitelji »želeli videti kaj novega v svojem življenju in naveličali so se jesti kotlete z vodko«. Leta 2001 je Prigožin osebno stregel Vladimirju Putinu in francoskemu predsedniku Chiracu, ko sta večerjala v Novem otoku. Gostil je tudi leta 2002 ameriškega predsednika Georgea Busha. Leta 2003 je Putin praznoval rojstni dan v Novem otoku.[35] Do leta 2003 je Prigožin odpustil poslovne partnerje, ustanovil lastne neodvisne restavracije in postal Putinov zaupnik, očitno prostih rok pri nezakonitih dejavnostih in brez strahu pred pregonom.[38]

Njegovo podjetje, Concord Catering, je dobilo na stotine milijonov vladnih pogodb za šolsko hrano in delavce vlade.[38] Leta 2012 je prejel pogodbo o dobavi obrokov ruski vojski v vrednosti 1,2 USD milijarde za eno leto. Nekateri dobički iz te pogodbe naj bi tudi šli za zagon in financiranje Agencije za spletne raziskave.[39]

Leta 2012 je svojo družino preselil v zgradbo v Sankt Peterburgu s košarkarskim igriščem in pristajališčem za helikopter. Ima zasebno letalo in 115-metrsko jahto.[38]

Fundacija Za Boj Proti Korupciji je Prigožina obtožila koruptnih poslovnih praks. Ocenili so, da je njegovo nezakonito premoženje vredno več kot milijardo rubljev.[40] Aleksej Navalni je trdil, da je bil Prigožin povezan s podjetjem Moskovski Školnik (moskovski šolar), ki je moskovskim šolam dobavljalo hrano slabe kakovosti, kar je povzročilo izbruh griže.[41][42]

Po Novaji Gazeti oktobra 2018 je Evgenij Guljajev vodja varnostne službe Prigožina.[43]

11. decembra 2019, na »dan junakov« ali »dan junakov domovine«, je podjetje MSK LLC (rusko ООО "Мск"), ki ima isto telefonsko številko kot Concord Catering, dobilo plačilo 4.1 milijon rubljev za banket v Kremlju.[44] Leta 2018 je Uprava predsednika plačala MSK LLC le 2,5 milijon rubljev za isti banket v Kremlju.[44]

Skupina Wagner

[uredi | uredi kodo]

Prigožina je bil soustanovitelj skupine Wagner, armado plačancev pod okriljem Kremlja, ki je kot zasebna ponudnica vojaških storitev vpletena v različne oborožene spopade. Februarja 2018 je napadla kurdske sile v Siriji, ki jih podpirajo ZDA; skušala je zavzeti naftnega polja. Med povračilnim napadom ameriških letal je 80-100 njenih plačancev bilo ubitih, 200 pa ranjenih.

Washington post je poročal, da je Prigožin pred akcijo 7. februarja bil v tesnem stiku z ruskimi in sirskimi vojaškimi uradniki.[45] O stikih med Prigožinom in skupino Wagner je poročal tisk v Rusiji in ZDA. Skupino vodi Dimitrij Utkin, ki je bil nekoč odgovorni za varnost Prigožina. Oseba po imenu Dimitrij Utkin je bila navedena tudi kot generalni direktor Prigožinove Concord Management. Od leta 2011 dalje je Prigožinova mati Violeta Prigožina lastnica Concorda.[29] Concord in Prigožin sta zanikala kakršno koli povezavo s skupino Wagner,[7] vendar je podjetje novembra 2016 ruskim medijem potrdilo, da je isti Dimitrij Utkin, ki vodi skupino Wagner, zdaj zadolžen za Prigožinova živilska podjetja.[46] Poročali so tudi, da se v vzhodni Ukrajini bori s proruskimi silami.[46] Novembra 2022 je nekdanji ruski zapornik, izpuščen pod pogojem, da se pridruži Skupini Wagner pri napadu na Ukrajino, dezertiral na ukrajinsko stran. Po tem ko ga je skupina Wagner ujela, so ga usmrtili s kladivom po glavi, in umor objavili v propagandnem videu - razumeti ga je kot prizadevanje za Putinovo naklonjenost.[47] Prigožin je komentiral: "po mojem bi film morali imenovati: 'pes umre kot pes' ...Odlično, na cilj usmerjeno delo, gledal v eni sami sapi. Upam, da med snemanjem ni nastradala kaka žival.”[47]

Julija 2018 so v Srednje-afriški Republiki umorili tri ruske novinarje, ki so delali za do ruske vlade pogosto kritično novinarsko organizacijo, ko so skušali raziskati dejavnosti skupine v tej državi. Ruska vlada je oktobra 2017 začela sodelovati s predsednikom Srednje-afriške republike. Rusko zunanje ministrstvo je v odgovoru na umore poudarilo, da so mrtvi novinarji potovali brez uradne akreditacije.[48]

Aprila 2022, med Rusko invazijo na Ukrajino leta 2022, so poročali, da je Prigožin odpotoval v Donbas, da osebno nadzira kampanjo skupine. Na fotografiji ga je videti v vojaški delovni uniformi, skupaj s članom Ruske Dume Vitalijem Milonovim, na poti na fronto.[49]

Avgusta 2022 je skupina začela postavljati oglasne table za zaposlovanje novih članov v Rusiji. Nekdanji novinar in opazovalec skupine Denis Korotkov je dejal: »Zdi se, da so se odločili, da svojega obstoja ne bodo več skušali skrivati.«[50]

Septembra 2022 je pod roko objavljen video razkril, kako Prigožin skuša zaposliti obsojence, da okrepijo ruske sile na fronti v vojni proti Ukrajini. Obsojencem je rekel: »Nihče se ne vrne nazaj za rešetke« in tistim, ki jim predlog ni bil po volji: »ali zaporniki ali pa vaši otroci - odločite se«.[51] Video so posneli v kazenski koloniji v Joškar-Ola z namenom dopolniti udarne čete, obstajajo dokazi, da so obsojence rekrutirali že prej iz zapora v Sankt Peterburgu.[52] Prigožin je 26. Septembra neposredno odstopil od svojih prejšnjih trditev, da ni povezan s skupino, in na ruskem družabnem spletišču VK priznal, da je v resnici skupino Wagner, »da bi zaščitil Ruse«, ustanovil maja 2014, ko se »začel genocid ruskega prebivalstva v Donbasu.«,[13] kar je kasneje priznal, da je laž za upravičevanje interesov oligarhov in ruske oblasti po Ukrajini.[53] Pojasnil je, da je že od samega začetka igral osebno vlogo, češ da je »našel strokovnjake, ki bi lahko pomagali«, potem ko se je sam lotil »[čiščenja] starega orožja in [razvrščanja] neprebojnih jopičev«. Potrdil je tudi dotlej s strani ruske vlade zanikane obtožbe,[54] da je bila skupina, v skladu z ruskimi čezmorskimi interesi, delovala v drugih državah in izjavil, da so Wagnerjanci s tem, da so »branili sirski narod, druge narode arabskih držav, revne Afričane in prebivalce Latinske Amerike, postali stebri naše domovine«.[12][14] 1. oktobra 2022 je o poveljnikih ruske vojske dejal, da »je treba vse te barabe poslati na fronto bose, samo z brzostrelko.«[55] Člane Ruske dume pod kontrolo Putina je imel za »nekoristne« in je dejal, da bi morali »poslanci na fronto«, ter dodal, da »morajo tisti, ki že leta govorijo s tribun, začeti nekaj početi.»«[56] Washington Post je poročal, da je bil Prigožin eden redkih ljudi, ki si je upal Putinu govoriti o "napakah" ruskih vojaških poveljnikov v vojni v Ukrajini.[57]

23. Oktobra 2022 je Prigožin dejal, da njegove sile napredujejo 100 do 200 m (330 do 660 ft) na dan, za katerega je trdil, da gre za normo sodobne vojne.[58] Pohvalil je ukrajinske branilce Bahmuta: »naše enote nenehno prihajajo v stik z najhujšim sovražnikovim odporom in ugotavljam, da je sovražnik dobro pripravljen, motiviran in deluje samozavestno in harmonično.«[59]

Agencija za internetne raziskave

[uredi | uredi kodo]
Jevgenij Viktorovič Prigožin na obtožnici ZDA proti agenciji za internetne raziskave

Prigožin naj bi financiral in usmerjal[60] mrežo podjetij, med drugim podjetji Agencija Za Internetne Raziskave Ltd. (rusko ООО «Агентство интернет-исследований»),[61] in Concord Management and Consulting ter še eno sorodno družbo.[7] Podjetja so obtožili trolanja po spletu in poskusa vplivati na predsedniške volitve v ZDA leta 2016 in splošno na politične dogodke zunaj Rusije.

Ruski novinar Andrej Sošnikov je odkril, da je bil Aleksej Soskovec, ki je pred časom bil aktiven v ruski Mladinski politični skupnosti, neposredno v stiku z izpostavo Agencije za internetne raziskave v Olginu. Njegovo podjetje, Severozahodna servisna Agencija, je dobilo 17 ali 18 (po različnih virih) pogodb za organizacijo praznovanj, forumov in športnih tekmovanj na okrožju Sankt Peterburg. Agencija je bila edina udeleženka polovice teh ponudb. Poleti 2013 je agencija zmagala na razpisu za opravljanje transportnih storitev za udeležence tabora Seliger.[62]

Poganjki

[uredi | uredi kodo]

V kampanjah proti opoziciji leta 2013 sta bili udeležena Dimitrij Bikov in takratna voditeljica RIA Novosti, Svetlana Mironjuk; domača stran naj bi se, kot piše na njej, borila proti lažnim novicam (Gazeta O Gazetah), prišla pa jim je prav, ko je šlo za širjenje lažnih novic.[63]

Mednarodne sankcije

[uredi | uredi kodo]
»Vse večja mreža Jevgenija Prigožina« – ameriško Ministrstvo za finance (2021)

Decembra 2016 je Ministrstvo za finance ZDA dalo Prigožin na seznam za sankcije zaradi podpiranja visokih uradnikov Ruske federacije.[64][65][66]

Junija 2017 so v zvezi z vojno v vzhodni Ukrajini ZDA aktivirale sankcije za eno od Prigožinovih podjetij, Concord Management and Consulting .[46][67][68]

Januarja 2018 je ameriško ministrstvo za finance imenovalo tudi Evro Polis Ltd za sankcije. Evro Polis je rusko podjetje, ki je sklenilo pogodbo s sirijsko vlado za zaščito sirskih naftnih polj v zameno za 25-odstotni delež v proizvodnji nafte in plina na teh poljih. Za podjetje je bilo navedeno, da je v lasti ali pod nadzorom Prigožina. Sankcije zahtevajo, da je treba blokirati kakršno koli premoženje ali deleže v lastnini določenih oseb, ki so v lasti ali pod nadzorom ameriških oseb ali ki so znotraj Združenih držav. Poleg tega so transakcije ameriških oseb, med drugih teh oseb (vključno s podjetji), na splošno prepovedane.[69][70]

Septembra 2019 so v zvezi z ruskim vmešavanjem v volitve v ZDA leta 2016 sankcionirale še tri podjetja Prigožina (Avtoleks Transport, skupino Berateks in Linburg Industries).[71]

Februarja 2022 je bila EU dodala Agencijo za internetne raziskave na seznam sankcioniranih podjetij zaradi dezinformacijskih kampanj z namenom manipulirati javno mnenje in "zaradi aktivne podpore ukrepom, ki spodkopavajo in ogrožajo ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine."[72]

Po navedbah Združenih držav so se Prigožinove dejavnosti vmešavanja v volitve in spodkopavanja javnega mnenja razširile na azijske in afriške države. Imenovali so ga tudi EU, Kanada, Združeno kraljestvo in Avstralija.[73]

Kazenske ovadbe ZDA

[uredi | uredi kodo]

16. februarja 2018 so Prigožin, Agencija Za Internetne Raziskave, Concord Management, drugo povezano podjetje in drugi povezani ruski posamezniki v ZDA prišli na obtožnico velike žirije (grand jury). Obtožen je za financiranje in organizacijo operacij z namenom vmešavati se v ameriške politične in volilne procese, med drugim c Predsedniške volitve 2016 in druga kazniva dejanja, vključno s krajo identitete.[74] Obtožbe proti upravi Concord so bile 16. Marca 2020 zaradi predsodkov zavrnjene.[75][76]

Februarja 2021 je bil Prigožina dodali na seznam želenih (angl. »wanted list«) Zveznega preiskovalnega urada (FBI).[77][78]

Februarja 2022 so ZDA uvedle vizumske omejitve in zamrznile premoženje Prigožina, njegove žene, sina in hčerke zaradi ruske invazije na Ukrajino 2022.[79][80]

Julija 2022 je ameriško zunanje ministrstvo razpisalo nagrado v višini do 10 milijonov dolarjev za informacije o Prigožinu, o Agenciji za internetne raziskave in o drugih subjektih, vpletenih v vmešavanje v volitve v ZDA leta 2016.[81]

7.novembra 2022 je Prigožin dejal, da se je vmešal v ameriške volitve in se bo vmešaval tudi v prihodnje.[82]

Interesi v Afriki

[uredi | uredi kodo]

V letu 2018 je Prigožin ustanovil številne interese v Afriki s pomočjo svojih plačancev v Skupini Wagner in okoli 100-200 političnih svetovalcev. Prigožin je uveljavil interese zlasti na Madagaskarju in v Srednje-afriški Republiki (CAR), poleg tega pa v državah kot so: Demokratična republika Kongo, Angola, Senegal, Ruanda, Sudan, Libija, Gvineja, Gvineja Bissau, Zambija, Zimbabve, Kenija, Kamerun, Slonokoščena obala, Mozambik, Nigerija, Čad, Južni Sudan in Južna Afrika.[83][84][85][86][87][88][89] Peter Bičkov (rusko Петр Александрович Бычков) je odgovoren za usklajevanje »ekspanzije v Afriki«.[90][91][a] Po članku z dne 20 April 2018 v Kommersantu je Jaroslov Ignatovski (rusko Ярослав Ринатович Игнатовский; rojen 1983, Leningrad) vodja Politgena (rusko Политген) in politični strateg, ki je za Prigožina usklajeval trolanje v Afriki.[93][94][95][96]

Srednje-afriška Republika

[uredi | uredi kodo]

V Srednje-afriški republiki (CAR) se od začetka 2018 v jugozahodni Prefekturi Lobaye zahodno od Banguija, s Prigožinom povezano podetje družba Lobai Invest ukvarja s pridobivanjem diamantov, zlata,[b] in drugih rudnin.[98][99] Po srečanju jeseni 2017 Sergejem Lavrovim v Sočiju in junija 2018 po srečanju z Vladimirjem Putinom v Sankt Peterburgu je Faustin-Archange Touadera, predsednik Srednjeafriške republike, po nasvetu svojega svetovalca za nacionalno varnost Valerija Zaharova (rusko Валерий Захаров) povečal rusko prisotnost v CAR in dovolil 5 ruskim vojaškim svetovalcem in 170 ruskim izvajalcem, da začne januarja 2018 z gradnjo v bližini Bobangui v Berengu, kjer stoji nekdanja palača Jean-Bédel Bokassa, 60 kilometrov jugozahodno od Banguija.[99][100][101][102] Od decembra 2017 dalje je dovoljeno po Kimberley postopku pridobivati diamante na jugozahodu CAR.[103] Pod vodstvom direktorja Evgenija Hodotova (rusko Евгений Ходотов) ki je vpleten v varnost za Touadera prek podjetja Sewa Security Service, sta Lobaye Invest ustanovila (prek M-Investa) Dimitrij Siti (rusko Дмитрий Сытый) in hčerinsko podjetje M-Finance ki ga je ustanovil Prigozhin.[89][99][104] V noči na 31. Julij 2018 so trije ruski novinarji Aleksander Rastorguev (rusko Александр Расторгуев), Orhan Dzhemal (rusko Орхан Джемаль), in Kirill Radchenko (rusko Кирилл Радченко), ki so jih poslali Mihail Hodorkovski- sponzorirani Center za upravljanje preiskav (SDG) (rusko Центр управления расследованиями (ЦУР)), so bili ubiti severno od Sibut medtem ko so preiskovali poslovanje Lobaja Investa in Rusov na vzhodu CAR na Zlatem Polju Ndassima[c] za prihajajoči film.[48][89][d] 15.aprila 2019 je Putin v okviru misije OZN v CAR poslal 30 ruskih vojakov v podporo interesom investicij v Lobajo. Od 18. decembra 2020 je več sto Rusov s težkim orožjem podprlo ofenzivo na Bangui, ki je vključevala kontingente vojakov iz Ruanda.[107][108] 27.maja 2021 so bili trije Rusi ubiti, ko je eksplodirala obcestna bomba.[109] Od leta 2012 do maja 2021 po podatkih DZ, po ocenah se je v CAR borilo od 800 do 2000 ruskih plačancev.[109]

Finančna podpora Mariji Butini leta 2019

[uredi | uredi kodo]

Maja 2019 je Marija Butina (obtožena delovanja v ZDA kot zastopnica tuje vlade; zlasti Ruske federacije) zaprosila za pomoč pri plačilih odvetniških honorarjev.[110] Februarja 2019 je Valerij Butin, Butinin oče, povedal Izvestia, da je hči svojim ameriškim odvetnikom dolgovala 40 milijonov rubljev (659.000 ameriških dolarjev).[111][112] Prigožinov Sklad za zaščito nacionalnih vrednot, ki ga upravlja Peter Bičkov, je daroval 5 milijonov rubljev zagovorniku Butine.[90]

Finančna podpora Saifu Gadafiju

[uredi | uredi kodo]

Marca 2020 so razkrili, da je Prigožin finančno pomagal Saif Al-Islamu Gadafiju, sinu preminulega strmoglavljenega libijskega voditelja Moamammar Gadafija, z namenom, da mu pomaga leta 2019 osvojiti libijsko predsedstvo.[113]

Osebno življenje in družina

[uredi | uredi kodo]

Prigožin je poročen z Ljubovo Valentinovno Prigožino,[114] farmacevtko, lastnico mreže butikov, znanih kot Muzej Čokolada (rusko «Музей шоколада») v Sankt Peterburgu. Leta 2012 je odprla svoj prvi »luksuzni dnevni spa«, Crystal Spa & Lounge ki je leta 2013 osvojil tretje mesto na tekmi za Perfect Urban Day Spa .[114][115] Njen kristalni Spa & Lounge, ki se nahaja ob Ulica Žukovskega v Sankt Peterburgu je prejel oblikovalsko podporo Valerija Uvarova.[116] Je lastnik centra dobrega počutja v Leningradska regija in butični hotel, imenovan Kristalno Spa & Residence ki je leta 2013 prejel nagrado Perfect Spa Project.[114][115] Je lastnica nove tehnologije SPA LLC (rusko ООО «Новые технологии СПА»), ki se nahaja na parceli 1, Graničnaja ulica v parku Lahta, Sestroretsk, Okrožje Kurortni, Sankt Petersburg,[e][118][119] Prav tako je zakonita lastnica Agate (rusko Агат).[120] Leta 2022 so Prigožino sankcionirale Evropska Unija, ZDA, Nova Zelandija, Švica, Japonska, Ukrajina in Kanada[121][73] zaradi dejavnosti njenega moža ob ruski invaziji na Ukrajino.[72]

Imata hčerko Polino in sina Pavla. ZDA,[122] Kanada,[73] Japonska, Nova Zelandija, Avstralija, Ukrajina in Združeno kraljestvo ju imajo na spisku zaradi njune vpletenosti v očetove dejavnosti.[121]

Njegova mati Violeta Prigožina, nekdanja učiteljica in zdravnica, je zakonita lastnica Concord Management and Consulting LLC (rusko ООО "Конкорд менеджмент и консалтинг") od leta 2011 Etalon LLC (rusko Эталон) od leta 2010 in Credo LLC (rusko Кредо) od leta 2011.[123] Projekt Prigožina "zaliv otokov" (rusko Залив островов) v bližini Lahte razvija podjetje Singer-Development LLC (rusko Зингер-Девелопмент), ki ima od januarja 2018 enako telefonsko številko kot Violeta Prigožina Etalon LLC.[123] Prigožino imajo na spisku Evropska Unija, Švica, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Japonska in Nova Zelandija[121] zaradi dejavnosti njenega sina v ruski invaziji na Ukrajino.[124]

Smrt

[uredi | uredi kodo]

23. avgusta 2023 je med letom iz Moskve v Sankt Peterburg strmoglavilo letalo s Prigožinom na krovu, umrlo je vseh 10 ljudi na krovu.[125][126][127] Telegram kanal povezan s skupino Wagner je trdil, da je letalo sestrelila ruska protiletalska obramba nad Tversko oblastjo, [128] česar pa niso potrdili posnetki brez vidnih sledi raket.[129] ZDA in drugi zahodni uradniki so ocenili, da je vzrok strmoglavljenja najverjetneje bila eksplozivna naprava na krovu.[130]

Prigožin je bil pokopan 29. avgusta v Sankt Peterburgu.[131]

6. septembra je Glavni obveščevalski direktorat Ukrajine poročal, da ni uspel potrditi smrti Prigožina.[132] Volodimir Zelenski je smrt potrdil 10. septembra in jo navajal kot dodaten razlog za nezaupanje v vsa pogajanja z Rusijo.[133]

22. decembra je The Wall Street Journal navajal vire zahodnih in ruskih obveščevalnih služb, ki so poročali, da je strmoglavljenje letala bilo delo Putinove desne roke, Nikolaja Patruševa. Ta naj bi Putinu predložil načrt za atentat, po odobritvi pa so v letalo pred vzletom nastavili bombo.[134] Putin je medtem predstavil verzijo vzroka nesreče - eksplozijo ročne granate na krovu - in trdil, da so bili potniki verjetno pod vplivom alkohola in drog. Institute for the Study of War je Putinove trditve označil za bizarne in kot poskus preusmerjanja krivde s Kremlja.[135]

Priznanja

[uredi | uredi kodo]

Prigožin je prejel leta 2022 Naziv Junaka Ruske federacije..[136][137][138]

Leta 2022 ga je Projekt poročanja o organiziranem kriminalu in korupciji nagradil kot najbolj korumpirano osebo leta[139]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]
  • Elena Husjajnova
  • Potek vmešavanja Rusije v volitve v ZDA leta 2016
  • Potek preiskav Trumpa in Rusije (januar-junij 2018)
  • Željko Ražnjatović - Arkan

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Marca 2014 so politični svetovavci v Rusiji ustanovili Rusko združenje političnih svetovavcev RAPK (rusko Российская Ассоциация Политических Консультантов РАПК), ki je prvo strokovno združenje neodvisnih strokovnjakov s področja politične tehnologije in svetovanja. Ustanovljena je bila za boj proti političnim volilnim goljufijam in deformacijam, do katerih je prišlo med Maidanom.[92]
  2. ↑ Po poročilih s polja Ndassima tudi v vzhodni CAR.[97]
  3. ↑ The Ndassima gold mine is in Ouaka north of Bambari.
  4. ↑ The Dossier Center (rusko «Досье») concluded that professionals planned and conducted the murders of Rastorguev, Dzhemal, and Radchenko.[105][106]
  5. ↑ This plot was formerly owned by Concord but was granted to Lyubov Prigozhina by the city of Saint Petersburg.[117]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Бурная молодость «кремлевского ресторатора» — 2018.
  2. ↑ Katalog Nemške nacionalne knjižnice
  3. ↑ Евгений Пригожин мертв. Теперь официально — 2023.
  4. ↑ Wagner boss Yevgeny Prigozhin presumed dead after Russia plane crash — 2023.
  5. ↑ СК подтвердил гибель Пригожина — 2023.
  6. ↑ Foy H., Seddon M., Ivanova P. et al. Yevgeny Prigozhin in fatal plane crash, Russian officials say — 2023.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 »The oil field carnage that Moscow doesn't want to talk about«. CNN. 18. februar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2018. Pridobljeno 24. februarja 2018.
  8. ↑ »Navalny asks FSB to investigate Putin's cook«. Crime Russia. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. marca 2019. Pridobljeno 16. februarja 2018.
  9. ↑ »Thousands of Russian private contractors fighting in Syria«. AP News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2021. Pridobljeno 12. decembra 2017.
  10. ↑ 10,0 10,1 William Echols (4. oktober 2019). »New Sanctions Against 'Putin's Chef' Prompt Latest Russian Election Meddling Denial«. Polygraph.info. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. oktobra 2019. Pridobljeno 5. oktobra 2019.
  11. ↑ »Russia's Wagner boss: It's prisoners fighting in Ukraine, or your children«. BBC News. 16. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. oktobra 2022. Pridobljeno 19. septembra 2022.
  12. ↑ 12,0 12,1 »Sanctioned Putin Ally Says He Created Russian Mercenary Group«. Bloomberg. 26. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  13. ↑ 13,0 13,1 »Russian oligarch Yevgeny Prigozhin admits he created the mercenary Wagner Group«. Politico. 26. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  14. ↑ 14,0 14,1 »Putin's 'chef' Prigozhin admits creating Wagner mercenary outfit in 2014«. CNN. 26. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  15. ↑ »Russia's Prigozhin admits interfering in U.S. Elections«. Reuters. 7. november 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2022. Pridobljeno 17. novembra 2022.
  16. ↑ 16,0 16,1 »Право на забвение Евгения Пригожина: Что хочет скрыть о себе ресторатор, обслуживавший президентов России — Meduza«. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2021. Pridobljeno 25. oktobra 2017.
  17. ↑ Bellingcat Investigation Team (14. avgust 2020). »Putin Chef's Kisses of Death: Russia's Shadow Army's State-Run Structure Exposed«. Bellingcat. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. avgusta 2020. Pridobljeno 23. avgusta 2020.
  18. ↑ »Yevgeniy Vicktorovich Prigozhin - Federal Bureau of Investigation«. Federal Bureau of Investigation. 9. julij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 16. januarja 2023.
  19. ↑ »Archived copy«. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. novembra 2022. Pridobljeno 16. januarja 2023.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: arhivirana kopija kot naslov (povezava)
  20. ↑ Trofimov, Yaroslav (23. junij 2023). »Russia Issues Arrest Warrant for Wagner Chief on Charges of Mutiny«. Wall Street Journal (v ameriški angleščini). ISSN 0099-9660. Arhivirano iz spletišča dne 23. junija 2023. Pridobljeno 24. junija 2023.
  21. ↑ Chernova, Anna (24. junij 2023). »Case against Prigozhin will be dropped and he will be sent to Belarus, Kremlin spokesperson says«. CNN. Arhivirano iz spletišča dne 30. junija 2023. Pridobljeno 24. junija 2023.
  22. ↑ »Wagner chief Yevgeny Prigozhin presumed dead after Russia plane crash«. BBC News. 23. avgust 2023. Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2023. Pridobljeno 23. avgusta 2023.
  23. ↑ Haworth, Jon; Martinez, Luis; Chile, Patricio; Winsor, Morgan; Margolin, Josh (25. avgust 2023). »Bomb likely the cause of explosion that downed Wagner leader Prigozhin's plane, US officials say«. ABC News (v angleščini). Pridobljeno 8. septembra 2023.
  24. ↑ Barnes, Julian E.; Cooper, Helene; Schmitt, Eric; Mellen, Riley; Xiao, Muyi; Stein, Robin (24. avgust 2023). »Blast Likely Downed Jet and Killed Prigozhin, U.S. Officials Say«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Pridobljeno 8. septembra 2023.
  25. ↑ »US intelligence says an intentional explosion brought down Wagner chief Prigozhin's plane«. AP News (v angleščini). 24. avgust 2023. Pridobljeno 8. septembra 2023.
  26. ↑ Mackintosh, Eliza; Mezzofiore, Gianluca; Brown, Benjamin; Polglase, Katie; Pettersson, Henrik (25. avgust 2023). »Explosion likely brought down aircraft purportedly carrying Wagner boss, flight data and video analysis suggest«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 8. septembra 2023.
  27. ↑ »Prigozhin«. spisok-putina.org (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2022. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  28. ↑ 28,0 28,1 28,2 28,3 Zhegulev, Ilya (13. junij 2016). »Evgeny Prigozhin's right to be forgotten: What does Vladimir Putin's favorite chef want to hide from the Internet?«. Meduza (v angleščini). Moscow. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2018. Pridobljeno 16. februarja 2018.
  29. ↑ 29,0 29,1 Korotkov, Denis (12. januar 2016). »Imperija Prigozhina vzjala voennye gorodki« [The Prigogine Empire took military towns]. Fontaka.ru (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2021. Pridobljeno 19. marca 2018.
  30. ↑ »И целого города мало. Пригожин хочет прирастить Петербург островами (фото)« [And the whole city is not enough. Prigozhin wants to add islands to Petersburg]. fontanka.ru (v ruščini). 18. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2022. Pridobljeno 10. februarja 2022.
  31. ↑ Stein, L., Sweeney, L. and Armitage, R. (2022). »'putin's chef' has emerged from the shadows and confirmed Russia's worst-kept secret«. ABC News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 15. novembra 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  32. ↑ Koffler, R. (2022). »Putin will rely on his personal chef and Wagner Group Head to manage the next phase of war«. Fox News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. novembra 2022. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  33. ↑ 33,0 33,1 »Илья Жегулев Автор (no date) Расследование: как личный кулинар Путина накормит армию за 92 млрд рублей«. Forbes.ru. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. julija 2020. Pridobljeno 15. novembra 2022.
  34. ↑ »Prigozhin's criminal past, straight from the source A complete translation of one of the court documents from the case that sent 'Putin's chef' to prison, four decades ago«. Meduza (v angleščini). Translated by Sam Breazeale. 29. junij 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. februarja 2022. Pridobljeno 10. februarja 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: drugo (povezava)
  35. ↑ 35,0 35,1 35,2 MacFarquhar, Neil (16. februar 2018). »Meet Yevgeny Prigozhin, the Russian Oligarch Indicted in U.S. Election Interference«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. februarja 2018. Pridobljeno 16. februarja 2018.
  36. ↑ 36,0 36,1 »Пригожин Евгений Викторович« [Prigozhin Evgeny Viktorovich]. Zampolit (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2020. Pridobljeno 8. januarja 2020.
  37. ↑ Охотин, Николай (Okhotin, Nikolay) (10. oktober 2010). »Опригоживание Трезини« [Trezzini Nailing]. NevaVersia (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. maja 2021. Pridobljeno 8. januarja 2020.
  38. ↑ 38,0 38,1 38,2 »Inside the Mueller Indictment: A Russian Novel of Intrigue«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. januarja 2023. Pridobljeno 4. januarja 2023.
  39. ↑ Коротков, Денис (Korotkov, Denis) (29. maj 2014). »Сотни троллей за миллионы« [Hundreds of trolls for millions]. «Фонтанка.ру» (Fontaka) (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. maja 2014. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  40. ↑ »Он повар Путина. Он тролль Путина. Он миллиардер«. сайт ФБК. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. marca 2017. Pridobljeno 7. marca 2017.
  41. ↑ »Kremlin-Linked Businessman Prigozhin Vows to Ruin Navalny«. The Moscow Times. 26. avgust 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. septembra 2020. Pridobljeno 6. septembra 2020.
  42. ↑ »Parents sue tycoon's firm over dysentery outbreak in Moscow«. Financial Post. 14. maj 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. novembra 2020. Pridobljeno 6. septembra 2020.
  43. ↑ Коротков, Денис (Korotkov, Denis) (21. oktober 2019). »Повар любит поострее: Почему с врагами и оппонентами Евгения Пригожина случаются несчастья. История нескольких провокаций« [The cook loves sharper: Why do the misfortunes happen with the enemies and opponents of Yevgeny Prigozhin. History of several provocations]. Novaya Gazeta (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. oktobra 2018. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  44. ↑ 44,0 44,1 »Повар Путина взвинтил цены на кремлевский банкет« [Chef Putin inflated prices for the Kremlin banquet]. Rospres (v ruščini). 16. december 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. decembra 2019. Pridobljeno 19. decembra 2019.
  45. ↑ Ilyushina, Nathan Hodge,Sebastian Shukla,Mary (23. februar 2018). »Putin's 'chef' accused of trying to cover his tracks«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. novembra 2021. Pridobljeno 4. marca 2018.
  46. ↑ 46,0 46,1 46,2 »UAWire – Media: Wagner Group commander becomes CEO of Putin's friend's catering business«. uawire.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. januarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2018.
  47. ↑ 47,0 47,1 Russian prisoner turned Wagner mercenary brutally executed while trying to desert Arhivirano 16 November 2022 na Wayback Machine., MSN, James Kilner, November 13, 2022. Retrieved November 16, 2022.
  48. ↑ 48,0 48,1 Higgins, Andrew; Nechepurenko, Ivan (7. avgust 2018). »In Africa, Mystery Murders Put Spotlight on Kremlin's Reach«. The New York Times. New York. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. januarja 2020. Pridobljeno 8. avgusta 2018.
  49. ↑ Grylls, George (18. april 2022). »'Putin's chef' Yevgeny Prigozhin oversees Wagner mercenaries in Donbas«. The Times (v angleščini). ISSN 0140-0460. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. aprila 2022. Pridobljeno 18. aprila 2022.
  50. ↑ Sauer, Pjotr (7. avgust 2022). »Russia's private military contractor Wagner comes out of the shadows in Ukraine war«. www.theguardian.com. Guardian News and Media Ltd. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023. Pridobljeno 14. avgusta 2022.
  51. ↑ »Ukraine round-up: Inside freed city and Russia's prison recruits«. BBC News (v britanski angleščini). 15. september 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. septembra 2022. Pridobljeno 16. septembra 2022.
  52. ↑ Triebert, Christiaan (16. september 2022). »Video Reveals How Russian Mercenaries Recruit Inmates for Ukraine War«. The New York Times (v ameriški angleščini). ISSN 0362-4331. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 19. septembra 2022. Pridobljeno 19. septembra 2022.
  53. ↑ »Wagner mercenary chief calls for armed rebellion against Russian military leadership«. ABC News (v angleščini). 24. junij 2023. Pridobljeno 25. avgusta 2024.
  54. ↑ »Russian mercenaries are Putin's 'coercive tool' in Africa«. Associated Press. 23. april 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. septembra 2022. Pridobljeno 26. septembra 2022.
  55. ↑ »Reading the Tea Leaves of Russia's Pro-War 'Z-Universe'«. The Moscow Times. 14. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2022. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  56. ↑ »Putin's ally Yevgeny Prigozhin urges Russian MPs to join Wagner Group on front line«. EuroWeekly News. 11. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. oktobra 2022. Pridobljeno 20. oktobra 2022.
  57. ↑ »Prigozhin's lesser war Now a 'full-fledged member of Putin's inner circle,' the Wagner Group's founder wages a crusade against St. Petersburg's loyalist governor, Alexander Beglov. What does this mean for the future of Putin's regime?«. Meduza. 1. november 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2022. Pridobljeno 17. novembra 2022.
  58. ↑ »Ukraine conflict: Ministry of Defence in significant Wagner Group update«. The Scotsman. 2. november 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2022. Pridobljeno 17. novembra 2022.
  59. ↑ »Russian tactics on eastern front 'crazy', says Zelensky«. The Star. 27. oktober 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2022. Pridobljeno 17. novembra 2022.
  60. ↑ Hodge, Nathan; Shukla, Sebastian; Ilyushinavia, Mary (23. februar 2018). »Putin's 'chef' accused of trying to cover his tracks«. CNN. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. junija 2018. Pridobljeno 24. februarja 2018.
  61. ↑ Andrew Soshnikov (30. maj 2014). »Интернет-тролли из Ольгино заговорили на английском и украинском« [Internet trolls from Olgino start talking in English and Ukrainian]. Moy Rayon (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. junija 2016. Pridobljeno 12. junija 2016.
  62. ↑ Andrew Soshnikov (4. september 2013). »Под Петербургом обнаружено логово троллей, которые клеймят Навального и хвалят русское кино« [Near St. Petersburg lies the lair of trolls that brand and praise Russian cinema]. Moy Rayon (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2016. Pridobljeno 12. junija 2016.
  63. ↑ Cook with his cockroaches Arhivirano 17 November 2019 na Wayback Machine., Nowaja Gaseta, 8 November 2018
  64. ↑ President of The United States (19. marec 2016). »Ukraine EO13661« (PDF). Federal Register. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 4. marca 2016. Pridobljeno 20. februarja 2016.
  65. ↑ »Russia/Ukraine-related Designations and Identifications; Publication of Russia/Ukraine-related General License«. treasury.gov. 20. december 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. februarja 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  66. ↑ »Treasury Sanctions Individuals and Entities In Connection with Russia's Occupation of Crimea and the Conflict in Ukraine«. U.S. Department of the Treasury. 20. december 2016. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. januarja 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  67. ↑ »Russia/Ukraine-related Designations and Identifications«. treasury.gov. 20. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  68. ↑ »Treasury Designates Individuals and Entities Involved in the Ongoing Conflict in Ukraine«. U.S. Department of the Treasury. 20. junij 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. februarja 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  69. ↑ »Russia/Ukraine-related Designations and Identifications«. treasury.gov. 26. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. februarja 2018. Pridobljeno 28. februarja 2018.
  70. ↑ »Treasury Sanctions Additional Individuals and Entities in Connection with the Conflict in Ukraine and Russia's Occupation of Crimea«. U.S. Department of the Treasury. 26. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. februarja 2022. Pridobljeno 24. februarja 2018.
  71. ↑ »U.S. Sanctions 2 Russians Connected to 'Kremlin Troll Factory'«. U.S. Department of the Treasury. 30. september 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. maja 2021. Pridobljeno 10. januarja 2020.
  72. ↑ 72,0 72,1 Council Decision (CFSP) 2022/265 of 23 February 2022 amending Decision 2014/145/CFSP concerning restrictive measures in respect of actions undermining or threatening the territorial integrity, sovereignty and independence of Ukraine (v angleščini), 23. februar 2022, arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. januarja 2023, pridobljeno 3. marca 2022
  73. ↑ 73,0 73,1 73,2 »Treasury sanctions Russians bankrolling Putin and Russia-backed influence actors«. U.S. Department of the Treasury. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 18. novembra 2022.
  74. ↑ »Indictment document«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. februarja 2018. Pridobljeno 16. februarja 2018.
  75. ↑ »Prosecutors Move to Dismiss Case Against Concord Management | Law & Crime«. 16. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2020. Pridobljeno 17. marca 2020.
  76. ↑ »Out-Trolled: DOJ, Sick of Russian Firm's Antics, Bails on its Own Election Meddling Case | Talking Points Memo«. 17. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. marca 2020. Pridobljeno 17. marca 2020.
  77. ↑ »FBI Adds 'Putin's Chef' to Wanted List, Offers $250K Reward«. The Moscow Times. 26. februar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. junija 2021. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  78. ↑ »YEVGENIY VIKTOROVICH PRIGOZHIN«. Federal Bureau of Investigation. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. februarja 2021. Pridobljeno 26. februarja 2021.
  79. ↑ Nick Wadhams; Jennifer Jacobs (3. marec 2022). »U.S. Sanctions Usmanov, Prigozhin, Tokarev, Other Russian Elites«. Bloomberg News. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. marca 2022. Pridobljeno 3. marca 2022.
  80. ↑ »Treasury Sanctions Russians Bankrolling Putin and Russia-Backed Influence Actors«. U.S. Department of the Treasury (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. marca 2022. Pridobljeno 7. marca 2022.
  81. ↑ »U.S. Offers $10 Million Reward For Russian Election Interference Info«. HuffPost (v angleščini). 29. julij 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. julija 2022. Pridobljeno 29. julija 2022.
  82. ↑ »Russia's Prigozhin admits interfering in U.S. elections«. Reuters. 7. november 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. novembra 2022. Pridobljeno 17. novembra 2022.
  83. ↑ Meyer, Henry; Arkhipov, Ilya; Rahagalala, Aina (20. november 2018). »Putin's Notorious 'Chef' Is Now Meddling Across Africa: The man indicted in the U.S. for interfering in the 2016 election is spreading Russia's reach across the continent«. Bloomberg. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. decembra 2018. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  84. ↑ »Шеф и повар. Часть первая. Расследование о том, как Евгений Пригожин возглавил российское наступление в Африке« [Chef and cook. Part one. Investigation of how Yevgeny Prigozhin led the Russian offensive in Africa]. Проект Медиа (Proekt) (v ruščini). 13. marec 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. junija 2020. Pridobljeno 26. decembra 2019. Since 2018, Russia began an active expansion in Africa, helping the countries of the continent politically, financially and openly supporting them with military force. At the forefront of this expansion was the "Kremlin cook" Yevgeny Prigozhin, who fell under US sanctions for trying to influence the election of the American president. However, not only Prigozhin, but also budget money was spent on promoting the interests of the Kremlin in Africa. The "Project" tells how this campaign is organized, using the example of Madagascar, where the plans of Russia and Prigozhin turned out to be especially large-scale, and the failures eloquent. (translated from Russian)
  85. ↑ Чуракова, Ольга (Churakova, Olga) (20. marec 2019). »В странах Африки работают до 200 политтехнологов, связанных с Пригожиным« [In Africa, up to 200 political strategists associated with Prigozhin work]. Дождь (Dozhd) (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. junija 2019. Pridobljeno 10. januarja 2020.
  86. ↑ »Уран, алмазы, золото и ваниль. Bloomberg раскрыл географию интересов "кремлевского повара" Пригожина в Африке: 10 стран!« [Uranium, Diamonds, Gold and Vanilla. Bloomberg has revealed the geography of interests of the “Kremlin cook” Prigozhin in Africa: 10 countries!]. Novaya Gazeta (v ruščini). 20. november 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  87. ↑ Рождественский, Илья (Rozhdestvensky, Ilya); Рубин (Rubin, Mikhail), Михаил; Badanin, Roman (11. april 2019). »Шеф и повар. Часть третья. Расследование о том, как Россия вмешивается в выборы в двадцати странах: Документы из офиса работающих на Евгения Пригожина политтехнологов показывают стратегию российского вмешательства в африканскую политику — разжигать антизападные настроения и реанимировать старые территориальные споры. Но пока российской экспансии мешают три проблемы — непрофессионализм, коррупция и пьянство« [Chef and cook. Part three. Investigation of how Russia intervenes in elections in twenty countries: Documents from the office of political strategists working for Yevgeny Prigozhin show the strategy of Russian intervention in African politics – to foment anti-Western sentiments and reanimate old territorial disputes. But while Russian expansion is hindered by three problems – unprofessionalism, corruption and drunkenness.]. Проект Медиа (Proekt) (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2019. Pridobljeno 10. januarja 2020.
  88. ↑ »"Проект": связанные с Пригожиным политтехнологи работают в 20 африканских странах« [“Project”: political strategists associated with Prigozhin work in 20 African countries]. Novaya Gazeta (v ruščini). 11. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  89. ↑ 89,0 89,1 89,2 »Человек Пригожина начал разведку алмазов в районе убийства российских журналистов: Тем временем его жена общается с египетскими богами, очищает ауру и консультируется у уфологов« [Prigozhin’s man began exploration of diamonds in the area of the murder of Russian journalists. Meanwhile, his wife communicates with the Egyptian gods, cleans the aura and consults with ufologists]. «Руспрес» (Ruspres) (v ruščini). 24. april 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. aprila 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  90. ↑ 90,0 90,1 »Фонд, который СМИ связывают с политтехнологом Пригожина, перечислил Бутиной 5 млн рублей« [The fund, which the media associate with the political strategist Prigozhin, transferred 5 million rubles to Butina]. Znak (v ruščini). 29. maj 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  91. ↑ »Бычков Петр Александрович« [Bychkov, Petr Alexandrovich]. Российская Ассоциация Политических Консультантов РАПК (Russian Association of Political Consultants RAPK) (v ruščini). 2017. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. julija 2019. Pridobljeno 10. januarja 2020.
  92. ↑ »В России создана ассоциация политических консультантов. В марте 2014 года в Москве на 1-м Конгрессе российских политических консультантов было объявлено о создании Российской ассоциации политических консультантов. Первым президентом ассоциации абсолютным большинством голосов избран глава агентства "Никколо М" Игорь Минтусов. Исполнительным вице-президентом стал политтехнолог Виталий Сергеев« [An association of political consultants created in Russia. In March 2014, in Moscow, at the first Congress of Russian Political Consultants, the creation of the Russian Association of Political Consultants was announced. The head of the Niccolo M agency, Igor Mintusov, was elected the first president of the association by an absolute majority of votes. Vitaly Sergeyev, a political strategist, became Executive Vice President.]. advertology.ru (v ruščini). 25. marec 2014. Arhivirano iz spletišča dne 11. januarja 2020. Pridobljeno 10. januarja 2020.
  93. ↑ »Российские политтехнологи изведают Африку – Газета Коммерсантъ № 69 (6307) от 20.04.2018«. 31. marec 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. marca 2019.
  94. ↑ »Члены РАПК – Ярослав Игнатовский«. rapc.pro. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 10. junija 2021.
  95. ↑ »Ярослав Игнатовский - "ПолитГен"«. 28. januar 2021. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. januarja 2021. Pridobljeno 9. novembra 2022.
  96. ↑ »Новости Руспрес – Александр Беглов – мелкий паразит на теле Евгения Пригожина«. 28. marec 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. marca 2019.
  97. ↑ Losh, Jack; Mathews, Owen (9. avgust 2018). »'Battle for Africa': Russia Pushes Into 'Free Country for the Taking' In Attempt to Rival the West«. Newsweek. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2021. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  98. ↑ »»С русскими все возможно«: что пишет пресса ЦАР об убийстве журналистов« [“Everything is possible with the Russians”: kaj tisk v CAR pie writes about the murder of journalists] (v ruščini). BBC. 2. avgust 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 13. maja 2022. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  99. ↑ 99,0 99,1 99,2 Баев, Антон (Bayev, Anton); Маглов, Михаил (Maglov, Mikhail) (31. avgust 2018). »Контракт от президента: что получила в ЦАР компания, которую связывают с Пригожиным« [Contract from the president: what the company got in the Central African Republic, which is associated with Prigozhin]. The Bell (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. oktobra 2018. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  100. ↑ »Deputy Director of the Information and Press Department Artyom Kozhin's answer to a media question on cooperation between the Russian Federation and the Central African Republic«. Министерство иностранных дел Российской Федерации (Ministry of Foreign Affairs for the Russian Federation) (v angleščini). 22. marec 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. aprila 2019. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  101. ↑ Bouessel, Charles; Sari, Emre (4. maj 2018). »Pourquoi Vladimir Poutine avance ses pions en Centrafrique« [Why Vladimir Putin advances his pawns in the Central African Republic]. L'Obs (v francoščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 5. maja 2018. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  102. ↑ Leviev, Ruslan (20. april 2018). [Russian presence in the Central African Republic]. citeam.org (v ruščini) https://web.archive.org/web/20180423140253/https://citeam.org/russian-mercenaries-in-africa/. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. aprila 2018. Pridobljeno 28. februarja 2020. {{navedi novice}}: |trans-title= potrebuje |title= or |script-title= (pomoč); Manjkajoč naslov |archiveurl= (pomoč)
  103. ↑ Романовский, Кирилл (Romanovsky, Kirill); Тарасов, Денис (Tarasov, Denis); Малянов, Владимир (Malyanov, Vladimir); Никитина, Юлия (Nikitina, Julia). »АЛМАЗЫ НОЧИ: Что забыла в Центральной Африке Lobaye Invest« [DIAMONDS OF THE NIGHT: What did Lobaye Invest forget in Central Africa Lobaye Invest]. Федеральное агентство новостей (РИА «ФАН») (Federal New Agency (RIA FAN)) (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2019. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  104. ↑ »Moscow sets its sights on the gold and diamonds«. Africa Intelligence (v angleščini). 18. julij 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. januarja 2020. Pridobljeno 30. januarja 2020.
  105. ↑ »Journalistes russes tués en Centrafrique: deux thèses et toujours aucune réponse« [Russian journalists killed in the Central African Republic: two theses and still no answer] (v francoščini). Radio France Internationale. 22. januar 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. februarja 2020. Pridobljeno 28. februarja 2020.
  106. ↑ Итоговый доклад Центра «Досье» об обстоятельствах убийства Орхана Джемаля, Александра Расторгуева и Кирилла Радченко в ЦАР [Final report of the Center "Dossier" on the circumstances of the murder of Orkhan Dzhemal, Alexander Rastorguev and Kirill Radchenko in the Central African Republic]. «Досье» (Dossier Center) (v ruščini). 25. oktober 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. oktobra 2019. Pridobljeno 28. februarja 2020.
  107. ↑ »Власти ЦАР заявили о переброске сотен военных из России и Руанды | DW | 21.12.2020«. Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 4. julija 2021.
  108. ↑ »Российские военные инструкторы в ЦАР. МИД РФ официально назвал их число | DW | 08.04.2021«. Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. julija 2021. Pridobljeno 4. julija 2021.
  109. ↑ 109,0 109,1 »Трое граждан РФ погибли при взрыве в ЦАР | DW | 30.05.2021«. Deutsche Welle. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2021. Pridobljeno 4. julija 2021.
  110. ↑ »Бутина просит помочь ей оплатить услуги адвоката« [Butina asks to help her pay for a lawyer]. Voice of America (VOA) (v ruščini). Associated Press. 19. maj 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  111. ↑ »Butina needs over $650,000 to pay US lawyer's fees«. TASS. 4. junij 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. novembra 2020. Pridobljeno 6. septembra 2020.
  112. ↑ »Отрицательный баланс: Бутиной не хватает 40 млн рублей на адвокатов. Защита россиянки может отказаться от нее из-за финансовых проблем« [Negative balance: Butina lacks 40 million rubles for lawyers. Protection of a Russian woman may refuse her because of financial problems]. Izvestia (v ruščini). 12. februar 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. februarja 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  113. ↑ »How a Russian Plan to Restore Qaddafi's Regime Backfired«. Bloomberg News. 20. marec 2020. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. marca 2020. Pridobljeno 20. marca 2020.
  114. ↑ 114,0 114,1 114,2 »Пригожина Любовь« [Progozhina Lyubov]. Spa & Management website (v ruščini). 22. september 2014. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  115. ↑ 115,0 115,1 »Международная Премия "Perfect SPA" – 2013: Подведены итоги и награждены победители Международной Премии "Perfect SPA" – 2013« [International Award “Perfect SPA” – 2013: Summed up and awarded the winners of the International Award “Perfect SPA” – 2013.]. 1nep.ru (v ruščini). 2. december 2013. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  116. ↑ Прогацкая, Татьяна (Progatskaya, Tatyana) (9. februar 2017). »"ДП" изучил, кто и сколько зарабатывает на строительстве "энергетических" пирамид. Российский рынок пирамидостроения на пороге триумфа: осенью в Томске откроется крупнейший комплекс за 130 млн рублей, сделанный по чертежам петербургского предпринимателя. Такого наша страна еще не видела. Но отрасль сотрясают скандалы: недавние партнеры и соратники перессорились. Петербург, где в свое время появилась первая "крупномерная" пирамида, теперь оказался на периферии индустрии, и повторить успех супруги Евгения Пригожина некому« ["DP" has studied who and how much makes money on the construction of "energy" pyramids. The Russian pyramid building market is on the verge of triumph: in the fall, the largest complex for 130 million rubles will open in Tomsk, made according to the drawings of a St. Petersburg businessman. Our country has never seen such a thing. But the industry is shaken by scandals: recent partners and associates have quarreled. Petersburg, where the first "large-scale" pyramid appeared at one time, has now found itself on the periphery of the industry, and there is no one to repeat the success of the wife of Yevgeny Prigozhin.]. dp (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  117. ↑ »Евгений Пригожин, он же "Повар Путина" не платит за землю в Петербурге« [Yevgeny Prigozhin, aka “Putin Cook” does not pay for land in St. Petersburg]. TSNLIFE (v ruščini). 28. junij 2018. Pridobljeno 26. decembra 2019.[mrtva povezava][mrtva povezava]
  118. ↑ Гладышева, Ольга (Gladysheva, Olga) (20. april 2019). »Пока Пригожин управляет армией наемников, его жена нанимает уфологов и ищет рецепт бессмертия в своем спа-салоне« [While Prigozhin manages an army of mercenaries, his wife hires ufologists and seeks a recipe for immortality in her spa-salon]. Dozhd (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  119. ↑ Пастуков, Владимир (Pastukov, Vladimir) (28. junij 2018). »"Повар Путина" перестал платить за землю в Петербурге« ["Putin Cook" has stopped paying for land in St. Petersburg]. Э́хо Москвы́ (Ekho Moskvy) (v ruščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  120. ↑ »Шеф и повар. Часть вторая: Рассказ о том, кого и как кормит кремлевский ресторатор« [Chef and cook. Part two: The story of whom and how the Kremlin restaurateur feeds]. Проект Медиа (Proekt) (v ruščini). 28. marec 2019. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. septembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  121. ↑ 121,0 121,1 121,2 »Violetta prigozhina«. www.opensanctions.org. 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. novembra 2022. Pridobljeno 18. novembra 2022.
  122. ↑ Allison Elyse Gualtieri (7. marec 2022). »Who are the Russian oligarchs the U.S. is targeting with sanctions?«. CBS News. Pridobljeno 26. decembra 2022.
  123. ↑ 123,0 123,1 »СМИ: Миллиардер Евгений Пригожин с подачи Дмитрия Медведева собирается намыть у Лахты остров« [Media: Billionaire Yevgeny Prigozhin, with the filing of Dmitry Medvedev, is going to wash an island near Lakhta]. dp (v ruščini). 18. januar 2018. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. januarja 2018. Pridobljeno 26. decembra 2019.
  124. ↑ »EU approves wide-ranging sanctions against Russia over Ukraine«. the Guardian (v angleščini). 23. februar 2022. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. oktobra 2022. Pridobljeno 11. novembra 2022.
  125. ↑ »Wagner boss Prigozhin confirmed dead in plane crash – Moscow«. BBC News (v britanski angleščini). 27. avgust 2023. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2023. Pridobljeno 27. avgusta 2023.
  126. ↑ »Russia says it confirmed Wagner leader Prigozhin died in a plane crash«. AP News (v angleščini). 27. avgust 2023. Arhivirano iz spletišča dne 28. avgusta 2023. Pridobljeno 28. avgusta 2023.
  127. ↑ Seddon, Max (23. avgust 2023). »Yevgeny Prigozhin was passenger on crashed plane, Russian officials say«. Financial Times. Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2023. Pridobljeno 23. avgusta 2023.
  128. ↑ Gardner, Frank; Lukiv, Jaroslav; Greenall, Robert (23. avgust 2023). »Wagner boss Prigozhin killed in plane crash in Russia« (v britanski angleščini). BBC News. Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2023. Pridobljeno 23. avgusta 2023.
  129. ↑ »Крушение самолета Евгения Пригожина Бизнесмен значился в списке пассажиров, но был ли он на борту – неизвестно. Главное«. Meduza (v ruščini). Arhivirano iz spletišča dne 23. avgusta 2023. Pridobljeno 23. avgusta 2023.
  130. ↑ Troianovski, Anton; Barnes, Julian E; Schmitt, Eric (24. avgust 2023). »'It's Likely Prigozhin Was Killed,' Pentagon Says«. The New York Times. Arhivirano iz spletišča dne 27. avgusta 2023. Pridobljeno 27. avgusta 2023.
  131. ↑ »Prigozhin buried in private funeral – Wagner chief's press service«. BBC. 29. avgust 2023. Arhivirano iz spletišča dne 29. avgusta 2023. Pridobljeno 29. avgusta 2023.
  132. ↑ »Ukrainian Intelligence Can't Confirm Prigozhin's Death in Plane Crash«. Kyiv Post. 6. september 2023.
  133. ↑ Orie, Andrew Carey,Amarachi (8. september 2023). »Zelensky dismisses compromise with Putin, pointing to Prigozhin's death«. CNN (v angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2024.
  134. ↑ »Prigozhin Killing Ordered by Putin's Security Council Chief – WSJ«. The Moscow Times. 22. december 2023.
  135. ↑ »Institute for the Study of War«. Institute for the Study of War (v angleščini). Pridobljeno 25. avgusta 2024.
  136. ↑ Илья Фурсеев (25. junij 2022). »Песков ответил на информацию о присвоении "Героя России" Пригожину«. РБК. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. septembra 2022. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
  137. ↑ Лилия Яппарова, Андрей Перцев, Алексей Славин (13. julij 2022). »Грубо говоря, мы начали войну. Как отправка ЧВК Вагнера на фронт помогла Пригожину наладить отношения с Путиным — и что такое "собянинский полк"«. Meduza. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. julija 2022. Pridobljeno 6. avgusta 2022.{{navedi novice}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  138. ↑ Анна Павлова, Елизавета Нестерова (6. avgust 2022). »»В первую очередь интересуют убийцы и разбойники — вам у нас понравится«. Похоже, Евгений Пригожин лично вербует наемников в колониях«. Mediazona. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 20. septembra 2022. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
  139. ↑ OCCRP (28. december 2022). »2022 PERSON OF THE YEAR IN ORGANIZED CRIME AND CORRUPTION«. Organized Crime and Corruption Reporting Project. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. decembra 2022. Pridobljeno 28. decembra 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jevgenij_Prigožin&oldid=6289532«