Komet Cezar
| Odkritje | |
|---|---|
| Odkritelj | ? |
| Datum odkritja | 18. maj 44 pr. n. št. |
| Oznake | |
| Sidus Iulium, Caesaeis astrum | |
| Značilnosti tira | |
| Prisončje | 0,22 a.e. |
| Izsrednost | 1,0 |
| Naklon tira | 110° |
| Naslednje prisončje | - |
Komet Cezar ali Cezarjev komet (uradna oznaka je C/-43 K1) je neperiodični komet.
Odkritje
[uredi | uredi kodo]Komet so opazili 18. ma]a 44 pr. n. št. Opazovali so ga lahko 7 dni na severovzhodnem nebu. Pojav kometa je bil pomemben zaradi časa v katerem se je pojavil. To je bil čas po umoru (15. marec) Julija Cezarja.
O kometu so pisali tudi na Kitajskem. Po njihovih virih se je komet pojavil na severozahodu in se je gibal proti ozvezdju Oriona.[1] Njegov rep je bil dolg 15°, opazili pa so, da sveti v rumeni barvi, kar nakazuje na prisotnost prahu in natrija.[1]
Žal se kitajska in rimska poročila razlikujejo o času pojavljanja kometa, kar bodo morali razrešiti zgodovinarji astronomije.
Tir
[uredi | uredi kodo]Komet ni prišel zelo blizu Zemlje. Približal se ji je dvakrat. Prvič 12. maja, ko se je gibal proti prisončju, drugič pa pri vračanju, 1. avgusta.[1] Njegova tir je bil paraboličen.
Viri, ki opisujejo komet
[uredi | uredi kodo]O kometu so pisali naslednji grško-rimski avtorji:
- Gaj Svetonij Trankvil (znan kot Svetonij)
- Seneka
- Servij Tulij
- Dion Kasij Kokejan
- Horacij
- Vergilij
- Plinij starejši (Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši)
O kometu je pisal tudi kitajski vir:
- 班固 kitajski zgodovinar Ban Gu
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 1,2 »Opis največjih kometov v zgodovini«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. februarja 2009. Pridobljeno 17. julija 2009.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Simulacija tirnice pri JPL (Java) (angleško)
- Komet Cezar in Virgilijeva Eneida (angleško)
- Opis največjih kometov v zgodovini Arhivirano 2009-02-18 na Wayback Machine. (angleško)
