Pojdi na vsebino

Linolna kislina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Linólna kislína (IUPAC-ime: cis, cis-9,12-oktadekadienojska kislina[1]) je nenasičena omega-6 esencialna maščobna kislina z dvema dvojnima vezema in z 18 ogljikovimi atomi. Nahaja se v obliki brezbarvne tekočine. Ime je dobila po grški besedi linon, ki pomeni lan. Nahaja se v številnih rastlinskih oljih, na primer v sončničnem olju.

Kemična struktura linolne kisline s prikazom fiziološkega (rdeče) in kemičnega (modra) oštevilčenja.

Fiziološka vloga

[uredi | uredi kodo]

Linolna kislina se v telesu udeležuje biosinteznih poti prostaglandinov in je sestavina lipidov v celičnih membranah.

V telesu se z redukcijo pretvori v gama-linolno kislino, ki se nato uporabi v biosinteznih procesih.

Linolna kislina sodi med esencialne maščobne kisline, kar pomeni, da je nujno potrebna za človeški organizem, vendar je le-ta ne more sam proizvesti. To pomeni, da jo moramo dobiti s hrano v dovoljšnjih količinah. Pomanjkanje se kaže kot izpadanje las, suhi lasje[2] in počasno celjenje ran[3]. Običajno človek zlahka doseže zadostno dnevno količino, tudi če uživa hrano z malo maščobe.

Uporaba v industriji

[uredi | uredi kodo]

Linolna kislina se uporablja pri proizvodnji mil, emulgatorjev in hitro sušečih se olj. Čedalje bolj priljubljena je tudi v kozmetičnih proizvodih zaradi pozitivnega delovanja na kožo, saj deluje protivnetno, zmanjšuje mozoljavost in zadržuje vlago v koži.[4][5][6]

Hrana z linolno kislino

[uredi | uredi kodo]

Naslednja olja in druga hrana vsebujejo linolno kislino: olje makovih zrn (70 %), konopljeno olje (50–70 %), orehovo olje, oljčno olje, sončnično olje, kokosovo olje, jajčni rumenjak (16 %), sezamovo olje, makadamijino olje ...

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Beare-Rogers (2001). »IUPAC Lexicon of Lipid Nutrition« (pdf). Pridobljeno 22. februarja 2006.
  2. Cunnane S, Anderson M (1997). »Pure linoleate deficiency in the rat: influence on growth, accumulation of n-6 polyunsaturates, and (1-14C) linoleate oxidation«. J Lipid Res. 38 (4): 805–12. PMID 9144095. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 28. februarja 2007. Pridobljeno 15. januarja 2007.
  3. Ruthig DJ & Meckling-Gill KA. (1999). »Both (n-3) and (n-6) fatty acids stimulate wound healing in the rat intestinal epithelial cell line, IEC-6«. Journal of Nutrition. 129 (10): 1791–8. PMID 10498749. Pridobljeno 15. januarja 2007.
  4. Diezel W.E.; Schulz E.; Skanks M.; Heise H. (1993). »Plant oils: Topical application and anti-inflammatory effects (croton oil test)«. Dermatol. Monatsschr. 179: 173.
  5. Letawe C; Boone M; Pierard GE (Marec 1998). »Digital image analysis of the effect of topically applied linoleic acid on acne microcomedones«. Clinical & Experimental Dermatology. 23 (2): 56–58. doi:10.1046/j.1365-2230.1998.00315.x. PMID 9692305.
  6. Darmstadt GL; Mao-Qiang M; Chi E; Saha SK; Ziboh VA; Black RE; Santosham M; Elias PM (2002). »Impact of topical oils on the skin barrier: possible implications for neonatal health in developing countries«. Acta Paediatrica. 91 (5): 546–554. doi:10.1080/080352502753711678.