Mizoginija
Mizoginíja (iz grščine starogrško μισός: mîsos - mržnja, sovraštvo + starogrško γυνή: gyné - ženska) je sovraštvo, odpor oz. nenaklonjenost do žensk ali njihovo zaničevanje.[1][2][3] Lahko se kaže v številnih oblikah, kot so spolna diskriminacija, omalovaževanje žensk, nasilje v družini ter spolna objektifikacija.[1][2]
Po besedah Allana G. Johnsona je mizoginija »kulturno pogojeno sovraštvo do žensk zaradi tega, ker so ženske«.
Mizoginija /.../ je osrednji del seksističnih predsodkov ter ideologije in je kot taka bistvena podlaga za zatiranje žensk v družbi, kateri vladajo moški. Mizoginija se kaže v številnih oblikah, od šal preko pornografije in nasilja do priučenega samozaničevanja lastnega telesa.[4]
Sociolog Michael Flood je mizoginijo definiral kot sovraštvo do žensk in pri tem izpostavil naslednje stvari:
Čeprav je [mizoginija] najpogostejša pri moških, obstaja tudi pri odnosih med ženskami ali celo v odnosu ženske do same sebe. Mizoginija deluje kot ideologija ali sistem prepričanj, ki spremlja patriarhalne družbe že več tisoč let in še vedno postavlja ženske v podrejen položaj z omejeno oblastjo in pravico do odločanja. /.../ Aristotel je trdil, da so ženske po naravi deformirane oz. so nepopolni moški. /.../ Ženske so v zahodnih kulturah ponotranjile svojo vlogo grešnih kozlov, k čemur je v 21. stoletju pripomogla objektifikacija žensk s strani množičnih medijev, ki se kaže kot kulturno pogojeno samozaničevanje ter osredotočanje na plastično kirurgijo, anoreksijo in bulimijo.[5]
Po nekaterih virih je mizoginija prisotna v nekaterih mitologijah in religijah, kot so grška mitologija (npr. mit o Pandorini skrinjici),[6] islam (npr. četrta sura An-Nisa),[7] krščanstvo (npr. izvirni greh Eve)[8] in scientologija.[9] Tudi nekateri vidni zahodni filozofi so bili označeni za mizogine, kot so René Descartes, Thomas Hobbes, John Locke, David Hume, Jean-Jacques Rousseau, G. W. F. Hegel, Arthur Schopenhauer, Friedrich Nietzsche in Otto Weininger.[10]
Sklici in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ 1,0 1,1 Code, Lorraine (2000). Encyclopedia of Feminist Theories (1. izd.). London: Routledge. str. 346. ISBN 0-415-13274-6.
- ↑ 2,0 2,1 Kramarae, Cheris (2000). Routledge International Encyclopedia of Women. New York: Routledge. str. 1374–7. ISBN 0-415-92088-4.
- ↑ Tavzes M. (ur.) (2002). Veliki slovar tujk. Ljubljana: Cankarjeva založba, str. 746. ISBN 961-231-271-0
- ↑ Johnson, Allan G. (2000). The Blackwell dictionary of sociology: A user's guide to sociological language. str. 197. ISBN 978-0-631-21681-0.
- ↑ Flood, Michael s sod. (2007). International encyclopedia of men and masculinities. London, New York: Routledge. str. 444. ISBN 978-0-415-33343-6.
- ↑ Holland J. (2006). Misogyny: The World's Oldest Prejudice. Avalon Publishing Group, str. 12-3.
- ↑ Eissa, Dahlia. (1999). Constructing the Notion of Male Superiority over Women in Islam: The influence of sex and gender stereotyping in the interpretation of the Qur'an and the implications for a modernist exegesis of rights Arhivirano 2015-01-16 na Wayback Machine.. WLUML Occasional Paper 11 . Pridobljeno 30.1.2016.
- ↑ Ruthven, KK. (1990). Feminist literary studies: An introduction. str. 83. ISBN 978-0-521-39852-7.
- ↑ Scherstuhl, Alan (21. junij 2010). »The Church of Scientology does not want you to see L. Ron Hubbard's woman-hatin' book chapter«. The Village Voice. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 25. junija 2010. Pridobljeno 30. januarja 2016.
- ↑ Clack, Beverley (1999). Misogyny in the Western Philosophical Tradition: A Reader. New York: Routledge. str. 95–241. ISBN 0-415-92182-1.
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |