Pojdi na vsebino

Morski piškur

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Morski piškur

Morski piškurji na jezerski postrvi

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Nadrazred: Agnatha (brezčeljustnice)
Razred: Petromyzontida
Red: Petromyzontiformes
Družina: Petromyzontidae (piškurji)
Rod: Petromyzon
Linnaeus, 1758
Vrsta: P. marinus
Znanstveno ime
Petromyzon marinus
Linnaeus, 1758

Morski piškur (znanstveno ime Petromyzon marinus) je zajedavska vrsta piškurjev, ki je razširjena vzdolž evropskih in severno-ameriških obal severnega Atlantika, zahodnega Sredozemlja in v vodah Velikih jezer v Severni Ameriki.

Morski piškur zraste do 90 cm v dolžino in je po hrbtu rjave, sive ali skoraj povsem črne barve, po trebušni strani pa je bel ali siv. Življenjski cikel morskega piškurja se začne v sladkih vodah, po nekaj letih pa ličinke doživijo preobrazbo in odplavajo v slano vodo, kjer začnejo zajedati ribe.[1] Izjemoma lahko morski piškur parazitira gostitelja že pred selitvijo v slano vodo.[2] Pri zajedanju ni izbirčen in kri sesa mnogo različnim vrstam rib.[3] Na kožo gostitelja se pritrdi s pomočjo posebej oblikovanih ust, nato pa kožo predre s pomočjo množice zob in posebej za prediranje kože oblikovanega jezika. V kri gostitelja sprosti poseben izloček, ki preprečuje zgoščevanje krvi. Gostitelj običajno pogine zaradi izgube krvi ali okužbe. Po enem letu zajedanja se piškurji vrnejo v sladko vodo, kjer se drstijo, izležejo ikre in nato poginejo. Od preobrazbe do drstenja mine približno leto in pol.[4] V nekaterih delih Evrope velja morski piškur za delikateso, v Sloveniji pa je zavarovana vrsta.

Reference

[uredi | uredi kodo]
  1. Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R. & Cobo, F. (2013a). “Downstream migration and hematophagous feeding of newly metamorphosed sea lampreys (Petromyzon marinus Linnaeus, 1758)”. Hydrobiologia 700: 277–286. Doi: 10.1007/s10750-012-1237-3
  2. Silva, S., Servia, M. J., Vieira-Lanero, R., Nachón, D. J. & Cobo, F. (2013). Haematophagous feeding of newly metamorphosed European sea lampreys Petromyzon marinus on strictly freshwater species. Journal of Fish Biology. doi:10.1111/jfb.12100.
  3. Beamish, F. W. H. (1980). “Biology of the North American anadromous sea lamprey, Petromyzon marinus”. Canadian Journal of Fisheries and Aquatic Sciences 37:1924−1943. doi: 10.1139/f80-233.
  4. Silva, S., Servia, M.J., Vieira-Lanero, R., Barca, S. & Cobo, F. (2013b). Life cycle of the sea lamprey Petromyzon marinus: duration of and growth in the marine life stage. Aquatic Biology 18: 59–62. doi: 10.3354/ab00488.