Papež Gregor V.

Gregor V.
Papež Gregor V. je mazilil sorodnika Otona III. za svetorimskega cesarja
Izvoljen	3. maj 996 (izvoljen)
Začetek papeževanja	5. maj 996 (posvečen in umeščen)
Konec papeževanja	18. februar 999 (umrl)
Predhodnik	Janez XV.
Naslednik	Silvester II.
Nasprotnik	Janez XVI.
Redovi
Položaj	138. papež
Osebni podatki
Rojstvo	Bruno Koroški 972 Plemenska vojvodina Saška
Smrt	23. februar 999 Rim
Pokopan	Stara Bazilika svetega Petra, Vatikan
Narodnost	Nemec
Vera	katoličan
Starši	Oton I. Koroški Judita Bavarska (iz rodbine Luitpoldincev)
Drugi papeži z imenom Gregor Catholic-hierarchy.org

Papež Gregor V. (latinsko Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija)
Bil je papež od svoje izvolitve 3. maja 996 do smrti 18. februarja 999.

Življenjepis

Gregor V. (latinsko Gregorius Quintus) je po seznamu papežev 138., v Mračnem stoletju pa 32. in zadnji papež.

Mladost in poreklo

Rojen je bil okoli leta 971. v kraju Stainach v dolini Aniže na Zgornjem Štajerskem, kot pravi staro izročilo. Časa in kraja njegovega rojstva v zgodovinskih virih ne najdemo, o njem lahko sklepamo iz poznejših navedb. Bil je sin Otona I. Koroškega in Judite Bavarske iz rodbine Luitpoldincev.

Cerkveni vzpon

Bruno je prejel vzgojo v stolni šoli v Wormsu v času škofa Hildebolda (978–998) (tudi Hildebald), ki je bil obenem kancler Otona II. in Otona III. za pokrajine severno od Alp. Za vladanja Otona III. je Bruno vstopil med osebje cesarske kapele in je bil deležen temeljite izobrazbe, da je lahko v izvirniku premišljeval dela cerkvenih očetov in zlasti Gregorja I., čigar ime si bo izbral pozneje, ko bo izvoljen za papeža.

Ko se je Oton III. aprila 996 ustavil za nekaj dni v Raveni, ga je obiskalo poslanstvo Rimljanov, ki so ga obvestili o smrti papeža Janeza XV. Ko se je posvetoval s svojimi najožjimi svetovalci, je Oton III. določil za kandidata za apostolski sedež svojega sorodnika in kaplana Bruna. Ukazal je nadškofu in nadkaplanu Willigisu iz Mainza ter škofu Hildebolda, naj ga spremljata na poti v Rim. Tukaj so ga sprejeli kot cesarskega opolnomočenca z vsemi častmi in ga je 3. maja izvolila tudi duhovščina in ljudstvo. Posvetili in umestili so ga 5. maja 996 pod imenom Gregor V. v Lateranu.

Papež

Po smrti Janeza XV. je torej kralj izbral za novega papeža svojega kaplana in ožjega sorodnika - Bruna Koroškega. Prve tedne papežavanja so izpolnile predvsem priprave na cesarsko kronanje, ki ga je novi papež opravil 21. maja 996, na dan Gospodovega Vnebohoda, ko je kronal Otona III. za svetorimskega cesarja. Naslednjega dne, na posredovanje ljudomilega Gregorja, je cesar pomilostil Krescencija Nomentanskega, gospoda rimskega mesta, ki je bil obsojen na izgnanstvo.

Težave s protipapežem

Gregor je papeževal v nemirnih časih, ko so nekatere rimske družine bolj ali manj uspešno imele oblast nad večnim mestom. Tako se je za časa njegovega papeževanja 997. leta dal izvoliti za novega papeža oz. protipapeža Janez Filagat kot papež Janez XVI. Toda kmalu se je za ureditev razmer na Svetem sedežu zavzel Oton III. Tako je Filagat pobegnil, Gregor V. pa se je spet vrnil v Rim v papeško palačo v Lateranu. Ko je rimska poulična sodrga odkrila Filagata, ga je vsega pohabila, mu odrezala jezik in iztaknila oči ter ga vodila po mestu na oslu. Cesar ga je zaprl v samostan, kjer je ostal do konca življenja in je nadživel zakonitega papeža.

Dela

• »Documenta Catholica Omnia« (v latinščini). Pridobljeno 6. decembra 2011.

Za časa svojega papeževanja je izdal nekaj pomembnih odlokov in škofijskih imenovanj ter predsedoval lokalnemu koncilu v Paviji (997). Papeževal pa je zares kratek čas.

Smrt in spomin

Sarkofag Gregorja V. v t. i. Vatikanskih jamah pod baziliko svetega Petra

Umrl je februarja 999. leta zaradi mrzlice. Pokopan je pri grobnici svojega vzornika Gregorja I. in cesarja Otona II. v kripti pod staro baziliko sv. Petra. Cerkveni zgodovinar Gregorovius meni, da je mladi papež umrl zaradi zastrupljenja kot povračilo zaradi cesarjevega krutega maščevanja nad rimskimi uporniki nekaj mesecev poprej.
Grob so odkrili 14. avgusta 1607 pod podom Bazilike sv. Petra; izkopali so ostanke in jih ponovno pokopali 15. januarja 1609 v starokrščanski sarkofag iz četrtega ali petega stoletja po Kr.

Nagrobni napis

Nad njegovim grobom so postavili sarkofag z naslednjim napisom v elegičnih distihih:

Hic quem claudit humus oculis vultuque decorum Papa fuit quintus nomine Gregorius, Ante tamen Bruno, Francorum regia proles, Filius Ottonis, de genitrice Judith, Lingua Teutonicus, Vuangia docuts in urbe, Sed iuvenis cathedram sedit apostolicam Ad binos annos et menses circiter octo ter senos Februo connumerante dies.		Tisti, ki ga tukaj zemlja krije, bil je videza prijetnega očem, papež peti po imenu Gregor, prej pa Bruno, rodbine kraljeve Frankov, sin Otona in matere Judite, jezika tevtonskega, šolan v Wormsu. Bil je še mlad, ko je zasedel Apostolski sedež za dve leti in skoraj osem mesecev, do dneva 18. v februarju.
Pauperibus dives per singula sabbata vestes Divisit numero cautus apostolico. Usus Francisca, vulgari et voce Latina Instituit populos eloquio triplici. Tertius Otto sibi Petri commisit ovile cognatis manibus unctus in imperium. Exuit et postquam terrenae vincula carnis Aequivoci dextro substituit lateri. Discessit XII. kal. Mart.		Sam bogat je ubogim ob sobotah delil oblačila glede na število apostolov. Govoril je jezik Frankov, ljudsko in latinsko, poučevaje ljudstvo v treh jezikih. Oton III. poveril mu je čredo Petra in bil maziljen po njegovih rokah za cesarja. Ko je potem na zemlji odložil spone svojega telesa, so ga položili na desno stran soimenjaka. Umrl je februarja 18.

Rodovnik

Papež Gregor V	oče: Oton I. Koroški	očetov dedek: Konrad Rdeči (Lotarinški)	očetov pradedek: Werner V. Speyergau	očetov prapradedek: Werner IV. von Speyergau
				očetova praprababica: Gizela Frankovska
			očetova prababica: Hika Švabska	očetov prapradedek: Burhard II. Švabski
				očetova praprababica: Regilindis Sülichgau
		očetova babica: Liutgarda Saška	očetov pradedek: Oton I. Saški	očetov prapradedek: Henrik I. Saški
				očetova praprababica: Sv. Matilda Ringelheimska
			očetova prababica: Edita Wessex	očetov prapradedek: Godvin Wessex
				očetova praprababica: Gita Thorkelsdaettir
	mati: Judita Bavarska	materin dedek: Henrik II. Sveti	materin pradedek: Arnulf Bavarski	materin prapradedek: Liutpold Bavarski
				materina praprababica: Kunigunda Švabska
			materina prababica: Judita Furlanska	materin prapradedek: Sv. Eberhard Furlanski
				materina praprababica: Gizela (hčerka Ludvika Pobožnega)
		materina babica: ?	materin pradedek: ?	materin prapradedek: ?
				materina praprababica: ?
			materina prababica: ?	materin prapradedek: ?
				materina praprababica: ?

Glej tudi

• seznam papežev
• seznam protipapežev
• seznam vladarjev
• Sveto rimsko cesarstvo
• Bizantinsko cesarstvo
• Mračno stoletje
• cezaropapizem
• investiturni boj

Nadaljnje branje

(latinsko)

• J. D. Mansi: Sacr. concil. nova et ampliss. Collectio, XIX. Venetiis 1774, col. 45.
• Ph. Jaffé-S. Löwenfeld: Regesta pontificum romanorum I. Lipsiae 1885, pp. 477-479.
• Liber pontificalis. L. Duchesne II, Paris 1892, pp. LXX, 255-57.

(angleško)

• Gregorovius, Ferdinand (2010) [1895]. History of the City of Rome in the Middle Ages. New York: Cambridge University Press. ISBN 978-1-108-01502-8.
• Kelly, J. N. D.; Walsh, M. J. (2010) [1986]. Oxford Dictionary of Popes. Oxford University Press. ISBN 978-0-19-929581-4.
• Mann, Horace K., The Lives of the Popes in the Early Middle Ages, Vol. IV: The Popes in the Days of Feudal Anarchy, 891-999 (London 1910)
• Gardner, Julian (1992), The Tomb and the Tiara, Oxford: Clarendon Press, ISBN 978-0-19-817510-0
• Mann, H. K. (2003), Tombs and Portraits of the Popes of the Middle Ages, Kessinger Publishing, ISBN 978-0-7661-2903-0
• Reardon, Wendy J. (2004), The Deaths of the Popes, Jefferson: McFarland & Company, Inc., Publishers, ISBN 978-0-7864-1527-4
• Webb, Matilda (2001), The Churches and Catacombs of Early Christian Rome: a comprehensive guide, Brighton: Sussex Academic Press, ISBN 978-1-902210-57-5

(nemško)

• Päpste und Papsttum. Herder Lexikon (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016.
• H. Wolter: Die Synoden im Reichsgebiet und in Reichsitalien von 916-1056. Paderborn-München-Wien-Zürich 1988, s. 69-86.
• Papsturkunden 896-1046; H. Zimmermann, I, 896-996, Wien 1988², št. 137-58, s. 249-93.

(italijansko)

• Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco. Armando Editore, Roma 2013.
• Juan María Laboa: La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene. Jaca Book, Milano 2007. (Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga).
• Claudio Rendina: I papi – storia e segreti. Newton&Compton editori, Roma 2005. isbn=978-1-108-01502-8
• Gaetano Moroni (1845). Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da S. Pietro sino ai nostri giorni. Zv. 31. Venezia: Tipografia Emiliana. Pridobljeno 12. novembra 2015.
• Ferdinand Gregorovius (1900). Storia della città di Roma nel Medioevo. Zv. 2. Roma: Societa Editrice Nazionale. OCLC 14015483. Pridobljeno 12. novembra 2015.

(madžarsko)

• Ferenc Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.

Zunanje povezave

(angleško)

• Catholic Encyclopedia 1909, New Advent 2012: Pope Gregory V
• Papal Library: Pope Gregory V (996-999)

(italijansko)

• Gregorio V, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 59 (2002) di Wolfgang Huschner

Papež Gregor V. Salijska dinastija Rojen: 972 Umrl: 999
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik:  Janez XV.	Papež 996–999	Naslednik:  Silvester II.