Pjasti

Pjasti
Država	Kraljevina Poljska Kraljevina Galicija–Volinija Vojvodina Mazovija Vojvodina Šlezija Vojvodina Češka
Ustanovljeno	ok. 960
Ustanovitelj	Mješko I.
Zadnji vladar	Kazimir III. Veliki v Kraljevini Poljski, Jurij IV. Viljem Legniški v šlezijskih vojvodinah
Nazivi	Kralj Poljske Kralj Rutenije Vojvoda Poljakov Vojvoda Poljske Vojvoda Krakova Vojvoda Kujavije Vojvoda Mazovije Vojvoda Sandomierza Vojvoda Velikopoljske Vojvoda Šlezije Vojvoda Sieradz-Łęczyce Vojvoda Češke
Razpad	1370 v Kraljevini Poljski, 1675 v šlezijskih vojvodinah
Veje	Šlezijski Pjasti, zadnja preživela veja dinastije Mazovski Pjasti rodbina Griffins

Pjasti (poljsko Piastowie) so bili prva poljska vladarska dinastija. Prvi dokumentirani poljski monarh je bil vojvoda Mješko I. (okoli 930–992). Vladavina Pjastov na Poljskem se je končala leta 1370 s smrtjo kralja Kazimirja III. Velikega.

Veje Pjastov so še naprej vladale v vojvodini Mazoviji in v vojvodinah Šlezije, dokler ni leta 1675 umrl zadnji moški šlezijski Pjast. Pjasti so sklepali zakonske zveze z več plemiškimi rodbinami Evrope in imeli številne visoke položaje, nekatere tudi v Svetem rimskem cesarstvu. Jagelonski kralji po Ivanu I. Albertu so bili po ženski liniji potomci hčerke kralja Kazimirja III.

Izvor imena

Zgodnji poljski vojvode in kralji so zase trdili, da so potomci pollegendarnega Pjasta Kolarja (poljsko Piast Kołodziej), prvič omenjenega v Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum (Letopisi in dejanja poljskih vojvod in knezov), ki jih je okoli leta 1113 napisal Gallus Anonimus. Naziv "dinastija Pjasti" se je prvič pojavil šele v 17. stoletju v zgodovinskem delu poljskega zgodovinarja Adama Naruszewicza, v sodobnih virih pa se ni uporabljal.

Zgodovina

Cronicae et gesta ducum sive principum Polonorum

Prvi Pjasti, verjetno Poljani, so se pojavili okoli leta 940 v trdnjavi Giecz na ozemlju Velikopoljske. Kmalu zatem so svojo rezidenco preselili v Gniezno, kjer je knez Mješko I. od okoli 960 vladal Civitas Schinesghe (poljsko Ziemia Polska). Pjasti so nekaj časa vladali tudi Pomorjanskem, Češki in Lužici, pa tudi Ruteniji in ogrski Spiški regiji na današnjem vzhodnem Slovaškem. Vladar se je naslavljal z vojvoda ali kralj, odvisno od njegove moči.

Poljska monarhija se je morala soočati z ekspanzionistično politiko Svetega rimskega cesarstva na zahodu, kar je povzročilo krhko sožitje. Mješko I., Kazimir I. Obnovitelj in Vladislav I. Herman so poskušali zaščititi poljsko državo s pogodbami, prisegami zvestobe in zakonskimi zvezami s cesarskimi otonskimi in salijskimi dinastijami. Poljski sosedje so bili češka dinastija Přemyslidov, ogrski Árpádovci in njihovi anžujski nasledniki, Kijevska Rusija, kasneje tudi država Tevtonskega viteškega reda in Velika litovska kneževina.

Poljska pod Pjasti okoli leta 1020

Položaj Pjastov je odločilno poslabel zaradi razdrobitve po oporoki Boleslava III. Krivoustega iz leta 1138. Poljska država se je za skoraj 150 let razbila na več vojvodin, pri čemer se je vojvoda Pjast proti formalno veljavnemu načelu agnatskega statusa boril za prestol v Krakovu, glavnem mestu Malopoljske province. Številni vojvode, med njimi Mješko III. Stari, Vladislav III. Tankonogi in Lešek I. Beli, so bili okronani, vendar so bili kmalu zatem strmoglavljeni. Starejša veja šlezijskih Pjastov, potomcev vojvode Vladislava II. Izgnanca, najstarejšega sina Boleslava III. Krivoustega, je vladala samostojno in bila od 14. stoletja vazal češke krone.

Potem ko sta leta 1370 izumrli poljska kraljeva linija in mlajša veja Pjastov, je poljska krona pripadla ogrskemu kralju Ludviku I. Anžujskemu, sinu Elizabete Pjast, sestre pokojnega kralja Kazimirja III. Mazovska veja Pjastov je izumrla s smrtjo vojvode Janusa III. leta 1526. Zadnji vladajoči vojvoda Šlezijskih Pjastov je bil Jurij Viljem Legniški, ki je umrl leta 1675. Njegov stric Avgust Legniški, zadnji moški Pjast, je umrl leta 1679. Zadnja zakonita dedinja, vojvodinja Karolina Legniško-Brieška, je umrla leta 1707 in je pokopana v Trzebniški opatiji.

Svoje rodoslovje so z dinastijo Pjastov povezovale številne rodbine, kot so nezakonski potomci šlezijskega vojvode Adama Venčeslava Cieszynskega (1574–1617),

Grb

Okoli leta 1295 je Przemysł II. uporabil grb z belim orlom, ki se je kasneje štel za grb Pjastov ali Pjastovskega orla. Šlezijski Pjasti so v 14. stoletju orlu dodali polmesec s križem. Njihov grb je kasneje postal grb Vojvodine Šlezije.

Vladarji

Legendarni vojvode Poljanov

Slika	Ime	Naslov	Vladanje	Komentar
	Popiel Latinsko: Semovit filius Past Ckosisconis	vojvoda	9. stoletje	Legendarni vladar Poljanov
	Pjast Kolar Poljsko: Piast Kołodziej Latinsko: Past Ckosisconis, Pazt filius Chosisconisu	vojvoda	9. stoletje	Legendarni vladar Poljanov, sin Hošciska, oče Sjemovita, ustanovitelj dinastije
	Sjemovit Ziemowit	vojvoda	9. stoletje	Polegendarni vladar Poljanov, sin Pjasta Kolarja in Rzepihe
	Lestek Leszek, Lestko	vojvoda	9.-10. stoletje	Polegendarni vladar Poljanov, sin Sjemovita
	Sjemomisl Ziemomysl	vojvoda	10. stoletje	Pollegendarni vladar Poljanov, sin Lešeka

Vojvode in kralji Poljske

Slika	Ime	Naslov	Vladanje	Komentar
	Mješko I. Mieszko I	vojvoda	ok. 960 –992	Sin Zjemomisla, prvi krščanski vladar, Misico, dux Wandalorum
	Boleslav I. Hrabri Bolesław I Chrobry (Wielki)	vojvoda, kralj	Kot vojvoda: 992–18. april 1025 Kot kralj:18. april 1025–17. junij 1025	Sin Mješka I. in Dobrave Češke, prvi kronani kralj Regnum Sclavorum, Gothorum sive Polonorum
	Mješko II. Lambert Mieszko II Lambert	kralj	1025–1031	Sin Boleslava I. in Emnilde Lužiške
	Bezprim Bezprym	vojvoda	1031–1032	Sin Boleslava I. in Judite Ogrske (sporno)
	Oton Boleslavovič Otto Bolesławowic	vojvoda	1032–1032/1033	Po očetovi smrti je bil prisiljen pobegniti v Nemčijo. Po porazu svojega brata Mješka II. Lamberta se je leta 1032 vrnil in zavladal v delu Poljske in kmalu zatem umrl.
	Ditrik Dytryk	vojvoda ali naslovni vojvoda	1032–1032/1033	Vnuk Mješka I. in Ode Haldenslebenske. Njegova usoda pred letom 1032 ni znana. Leta 1032 mu je cesar Konrad II. podelil del Poljske, verjetno Velikopoljsko. Po smrti Otona Boleslavoviča je bil po letu 1033 verjetno izgnan iz države.
	Mješko II. Lambert Mieszko II Lambert	vojvoda	1032–1034
	Boleslav Pozabljeni Bolesław Zapomniany	vojvoda	1034–1038 /1039	Pollegedaren, njegov obstoj je sporen. Kot vladar naj bi bil izjemno okruten in zato umorjen in obsojen na damnatio memoriae.
	Kazimir I. Obnovitelj Kazimierz I Odnowiciel	vojvoda	1039–1058	Sin Mješka II. in Riheze Lotarinške
	Boleslav II. Velikodušni/Smeli Bolesław II Szczodry/Śmiały	vojvoda, kralj	Kot vojvoda: 1058-1076 Kot kralj: 1076-1079	Sin Kazimirja I. in Marije Dobronjege Kijevske
	Vladislav I. Herman Władysław I Herman	vojvoda	1079–1102	Sin Vladislava I. in Przeclave Pravdzicke (sporno)
	Zbignjev Zbygniew	vojvoda	1102–1107	Veljal je za nezakonskega sina in so mu zato namenili cerkveno kariero. Bil je izgnan in po vrnitvi na Poljsko vladal severnemu delu države. Med vojno z bratom je bil ponovno izgnan. Po drugi vrnitvi je dobil manjšo domeno, bil oslepljen in kmalu zatem umrl.
	Boleslav III. Krivousti Bolesław III Krzywousty	vojvoda	1107–1138	Sin Vladislava I. in Judite Češke

Veliki vojvode Poljske (razdrobljeno kraljestvo)

Slika	Ime	Naslov	Vladanje	Komentar
	Vladislav II. Izgnanec Władysław II Wygnaniec	veliki vojvoda	1138 –1146	Sin Boleslava III. in Zbislave Kijevske, vojvoda Šlezije, izgnan
	Boleslav IV. Kodravi br> Bolesław Kędzierzawy	veliki vojvoda	1146–1173	Sin of Boleslava III. in Salomee Berške, tudi vojvoda Mazovije
	Mješko III. Stari Mieszko III Stary	veliki vojvoda	1173–1177	Sin Boleslava III. in Salome, tudi vojvoda Velikopoljske
	Kazimir II. Pravični Kazimierz II Sprawiedliwy	veliki vojvoda	1170 –1190	Sin Boleslava III. in Salomee, tudi vojvoda Wiślice in Sandomierza
	Mješko III. Stari Mieszko III Stary	veliki vojvoda	1190–1190	Ponovno
	Kazimir II. Pravični Kazimierz II Sprawiedliwy	veliki vojvoda	1190-1194	Ponovno
	Lešek I. Beli Leszek Biały	veliki vojvoda	1194–1198	Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Sandomierza
	Mješko III. Stari Mieszko III Stary	veliki vojvoda	1198–1199	Ponovno
	Lešek I. Beli Leszek Biały	veliki vojvoda	1199–1199	Ponovno
	Mješko III. Stari Mieszko III Stary	veliki vojvoda	1199–1202	Ponovno
	Vladislav III. Tankonogi Władysław III Laskonogi	veliki vojvoda	1202–1202	Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske, tudi vojvoda Velikopoljske
	Lešek I. Beli Leszek Biały	veliki vojvoda	1202–1210	Ponovno
	Mješko IV. Krivonogi Mieszko I Plątonogi	veliki vojvoda	1210–1211	Sin Vladislava II. in Agneze Babenberške, tudi vojvoda Šlezije
	Lešek I. Beli Leszek Biały	veliki vojvoda	1211–1225	Ponovno
	Henrik I. Bradati Henryk I Brodaty	veliki vojvoda,	1225–1225	Vnuk Vladislava II., sin Boleslava I. Visokega in Kristine, tudi vojvoda Šlezije
	Lešek I. Beli Leszek Biały	veliki vojvoda	1225–1227	Ponovno
	Vladislav III. Tankonogi Władysław III Laskonogi	veliki vojvoda	1227–1229	Sin Mješka III. in Evdoksije Kijevske, tudi vojvoda Velikopoljske
	Konrad I. Mazovski Konrad I Mazowiecki	veliki vojvoda	1229–1232	Sin Kazimirja II. in Helene Znojmske, tudi vojvoda Mazovije
	Henrik I. Bradati Henryk I Brodaty	veliki vojvoda	1232–1238	Ponovno
	Henrik II. Pobožni Henryk II Pobożny	veliki vojvoda	1238–1241	Sin Henrika I. in svete Hedvike Andeške (Šlezijske), tudi vojvoda Vroclava in Velikopoljske, padel v bitki pri Legnici
	Boleslav II. Rogati Bolesław II Rogatka	veliki vojvoda	1241–1241	Sin Henrika II. in Ane Češke, tudi vojvoda Šlezije
	Konrad I. Mazovski Konrad I Mazowiecki	veliki vojvoda	1241–1243	Ponovno
	Boleslav V. Sramežljivi Bolesław Wstydliwy	veliki vojvoda	1243–1279	Sin Leška Belega in Grzimislave Luške
	Lešek II. Črni Leszek Czarny	veliki vojvoda	1279–1288	Po očetovi strani vnuk Konrada I. Mazovskega in po materini strani vnuk Henrika II., sin Kazimirja I. Kujavskega in Konstance Vroclavske
	Boleslav II. Mazovski	veliki vojvoda	1288–1288	Vnuk Konrada I. Mazovskega, vojvoda Mazovije
	Henrik IV. Pravični Henryk IV Prawy	veliki vojvoda	1288–1289	Po očetovi strani vnuk Henrika II., po materini strani vnuk Henrika I., sin Henrika III. Belega in Judite Mazovske, vojvoda Spodnje Šlezije
	Boleslav II. Mazovski	veliki vojvoda	1289–1289	Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
	Vladislav I. Kratki Władysław I Łokietek	veliki vojvoda	1289–1289	Vnuk Konrada I. Mazovskega, sin Kazimirja I. Kujavskega in Eufrozine Opolske
	Henrik IV. Pravični Henryk IV Prawy	veliki vojvoda	1289–1290	Ponovno

Kralj Poljske (poskusi ponovne združitve)

Slika	Ime	Naslov	Vladanje	Komentar
	Przemisl II. Premyslas, Premislaus	veliki vojvoda, kralj	Kot veliki vojvoda: 1290–1291 Kot kralj: 1295-1296	Vnuk Henrika II., sin Przemisla I. in Elizabete Vroclavske, tudi vojvoda Poznana, Velikopoljske in Pomorjanske

Kralja Poljske (združeno kraljestvo)

Slika	Ime	Naslov	Vladanje	Komentar
	Vladislav I. Kratki Władysław I Łokietek	kralj	1320–1333	Ponovno, ponovno združena Kraljevina Poljska
	Kazimir III. Veliki Kazimierz III Wielki	kralj	1333–1370	Sin Vladislava I. in Jadvige Kališke, eden o največjih poljskih vladarjev

Ženske predstavnice dinastije

Kraljice žene

Denar Princes Polonie, 11. stoletje (obdobje Boleslava I. Hrabrega), je bile den od najbolj prepoznanih kovancev v zgodovini Poljske

• Svetoslava, domnevno hčerka Mješka I., kraljica žena Danske, Norveške, Švedske in Anglije, mati Knuta Velikega, kralja cele Anglije, Danske in Norveške
• Svjetoslava Poljska, hčerka Kazimirja I., kraljica žena Češke
• Rikeza Pojska, hčerka Boleslava III., kraljica žena Švedske, mati Knuta V. Danskega in Zofije Minske
• Rikeza Pojska, kraljica Kastilje, hčerka Vladislava II., kralica žena Leóna in Galicije, kraljica žena Kastilje, cesarica vseh Španij
• Salomea Poljska, hčerka Leška I. Belega, kraljica žena Haliča
• Fenena Kujavska, hčerka Zjemomisla Kujavskega, kraljica žena Ogrske
• Elizabeta Rikeza Poljska, hčerka Przemisla II., kraljica žena Poljske in Češke
• Viola Ciešinska, hčerka Mješka I., vojvode Cieszyna, kraljica žena Ogrske, Češke in Poljske
• Marija Bitomska, hčerka Kazimirja Bitomskega, kraljica žena Ogrske
• Beatrika Šlezijska. hčerka Bolka I. Stogega, nemška kraljica
• Hedvika Hališka, hčerka Boleslava Pobožnega, kraljica žena Poljske, mati kralja Kazimirja III. Velikega in ogrske kraljice Elizabete Poljske
• Elizabeta Poljska, hčerka Vladislava I. Slokega, kraljica žena Ogrske, mati Ludvika I. Ogrskega, kralja Poljske, Ogrske in Hrvaške, in kralja Karla I. Ogrskega, kralja Ogrske in Hrvaške
• Ana Švidniška, hčerka Henrika II., vojvode Švidnice, kraljica žena Nemčije in Češke in cesarica Svetega rimskega cesarstva, mati Venčeslava IV. Češkega, kralja Nemčije in Češke
• Hedvika Saganska, hčerka Henrika V. Železnega, kraljica žena Poljske

Duhovščina

Nadškofi

• Boleskav Tošeški, škof Esztergoma
• Vladislav Vroclavski, nadškof Salzburga

Škofi

• Jaroslan Opolski, škof Vroclava
• Mješko Bitomski, škof Nitre in Veszpréma
• Henrik Mazovski, škof Plocka
• Jan Kropidlo, škof Poznana, Vloclaveka, Kamieńa in Helmna
• Venčeslav II. Legniški, škof Lebusa in Vroclava
• Henrik VIII. Legniški, škof Vroclava
• Konrad IV. Starejši, škof Vroclava
• Aleksander Mazovski, škof Trenta
• Kazimir III. Ploški, škof Plocka