Prostata
Prostata (iz grške besede starogrško προστάτης, prostates - dobesedno »ta, ki stoji pred«, »zaščitnik«)[1] ali obsečnica je del moških spolnih organov. Je kot kostanj velika žleza[2] z zunanjim izločanjem, ki ima tudi mnogo gladkega mišičja. Leži tik pod sečnim mehurjem in z vseh strani obdaja začetni del sečnice. Od zadaj s strani skozi žlezo potekata semenovoda, ki se jima pridruži izvodilo mehurčaste žleze, tj. semenjaka. Izvodila iz žlez prostate so kratka in vodijo v sečnico. Izcedek daje semenski tekočini svojstven vonj.
Anatomija
[uredi | uredi kodo]Obliko in velikost prostate pogosto primerjamo z divjim kostanjem.[3] Normalna prostata tehta približno 20 g. Baza prostate se prilega vratu sečnega mehurja, apeks (vrh) žleze (spodnji del) pa leži na urogenitalni preponi.[4] Obdaja začetni del sečnice na njenem izhodu iz sečnega mehurja. Spredaj je sramna kost, zadaj debelo črevo, ob strani pa so mišice medeničnega dna.[5]
Po McNealu prostato delimo na štiri cone: periferno, centralno, prehodno ter fibromuskularno cono.[6] Nekateri viri opisujejo le tri cone (ne navajajo fibromuskularne cone).[2][7] Različne cone prostate so opazne pri histoloških preiskavah tkiva ter pri slikanju z različnimi slikovnimi tehnikami, kot sta ultrazvok in slikanje z magnetno resonanco.[2][8]
Naziv cone | Delež žleznega tkiva prostate pri odraslem moškem[2] | Opis |
Periferna cona | 70 % | Zadajšnji del žleze, ki obdaja distalno sečnico. Rak prostate največkrat (70–80 %) vznikne iz tega dela žleze.[9][10] |
Centralna cona | 20 % | Obdaja ejakulatorne vode.[2] V centralni coni vznikne okoli 2,5 % primerov raka prostate; rak prostate v tej coni je načeloma agresivnejši.[11] |
Prehodna cona | 5 % | Prehodna cona obdaja proksimalni del sečnice.[2] Pri zdravih moških predstavlja 5 % žleznega tkiva, v starosti pa pride do njene hiperplazije in tako lahko predstavlja večji del prostate.[6][9][10] Okoli 10–20 % vseh primerov raka prostate vznikne v tem delu prostate.[9][10] |
Fibromuskularna cona ali stroma | / | Ta del prostate, ki jo nekateri ne obravnavajo kot posebno cono prostate,[7] ne vsebuje žleznih komponent, temveč je sestavljena iz mišičnega in vezivnega tkiva.[2] |
Bolezni prostate
[uredi | uredi kodo]- benigno povečanje prostate (BPP)
- rak prostate
- vnetje prostate (prostatitis)
Opombe in reference
[uredi | uredi kodo]- ↑ Liddell, H.G. & Scott, R. A Greek-English Lexicon. Pridobljeno 08.02.2010.
- ↑ 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 Young, Barbara; O'Dowd, Geraldine; Woodford, Phillip (2013). Wheater's functional histology: a text and colour atlas (6th izd.). Philadelphia: Elsevier. str. 347–8. ISBN 9780702047473.
- ↑ Oblak C. Normalna funkcija prostate. Rak prostate, Parapareza onkološkega bolnika: zbornik / 12. onkološki vikend, 21 . in 22. november 1997. Ljubljana: ZENECA lnternational, 1997, str. 7–9.
- ↑ Ovčak Z. Vloga patologa pri diagnostiki kacinoma prostate. Radiol Oncol 2006; 40(Suppl 1): S115-S120.
- ↑ Rak prostate / [avtorji Simona Borštnar ... [et al.] ; uredniki Simona Borštnar ... et al.]. - Ljubljana : Združenje urologov Slovenije : Onkološki inštitut, 2016.
- ↑ 6,0 6,1 Jagodič, Klemen (2015). Bolezni prostate in urinska inkontinenca. Farmacevtski vestnik, letnik 66, številka 2, str. 202-208.
- ↑ 7,0 7,1 Standring, Susan, ur. (2016). »Prostate«. Gray's anatomy : the anatomical basis of clinical practice (41st izd.). Philadelphia. str. 1266–1270. ISBN 9780702052309. OCLC 920806541.
- ↑ Goddard, Jonathan Charles (Januar 2019). »The history of the prostate, part one: say what you see«. Trends in Urology & Men's Health (v angleščini). 10 (1): 28–30. doi:10.1002/tre.676.
- ↑ 9,0 9,1 9,2 "Basic Principles: Prostate Anatomy" Arhivirano 15. 10. 2010 na Wayback Machine.. Urology Match. Www.urologymatch.com. Web. 14. 6. 2010.
- ↑ 10,0 10,1 10,2 "Prostate Cancer Information from the Foundation of the Prostate Gland." Prostate Cancer Treatment Guide. Web. 14. 6. 2010.
- ↑ Cohen RJ, Shannon BA, Phillips M, Moorin RE, Wheeler TM, Garrett KL (2008). »Central zone carcinoma of the prostate gland: a distinct tumor type with poor prognostic features«. The Journal of Urology. 179 (5): 1762–7, discussion 1767. doi:10.1016/j.juro.2008.01.017. PMID 18343454. S2CID 52417682.