Pojdi na vsebino

Sápmi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Sápmi
Sápmi (severnosamijsko)
Zastava Sápmi
Zastava
Himna: Sámi soga lávlla
Lega Sápmi: črna črta, ki prikazuje južno mejo območij, ki so jih tradicionalno nadzorovali Samiji
Lega Sápmi: črna črta, ki prikazuje južno mejo območij, ki so jih tradicionalno nadzorovali Samiji
Priznani nacionalni jezikiSámijski jeziki
Regionalnorveščina, švedščina, finščina, narečje Meänkieli, Kven in ruščina
Demonim(i)Sámiji
Integrirani deli Norveške, Švedske, Finske in Rusije, vendar z različnimi stopnjami avtonomije za prebivalstvo Samijev
Površina
• skupaj
400.000 km2
Prebivalstvo
• ocena
2.000.000 skupaj
  • ~900.000 Rusi*
  • ~850.000 Norvežani*
  • ~630.000 Švedi*
  • 80.000–100.000 ali več Samijev
  • ~30.000–125.000 Tornedaliani
  • ~10.000–70.000 Kveni
  • ~13.000 Finci*
* = Vključuje manjšine
• gostota
5/km2
Časovni pasUTC +1 to +3 (CET, EET, FET)

Sápmi je kulturna regija, ki jo tradicionalno naseljuje ljudstvo Sami. Sápmi je v severni in vzhodni Evropi in vključuje severne dele Fenoskandije, znane tudi kot "Severna kapa".

Regija se razteza čez štiri države: Norveško, Švedsko, Finsko in Rusijo. Na severu jo omejuje Barentsovo morje, na zahodu Norveško morje, na vzhodu pa Belo morje.[1][2] Območje se zgodovinsko imenuje Laponska (/ˈlæplænd/), čeprav se izraz Laponci za njene prebivalce zdaj šteje za slabšalno.[3] Norveški Sápmi se je v zgodovini imenoval Finnmǫrk, ime, ki se uporablja za nekdanjo grofijo Finnmark, zdaj Troms og Finnmark.

Sápmi se nanaša na območja, kjer so Samiji tradicionalno živeli, vendar se prekrivajo z drugimi regijami in definicijami. V praksi je večina samijskega prebivalstva večinoma skoncentrirana na nekaj tradicionalnih območjih v najsevernejšem delu Sápmija, kot sta Kautokeino in Karasjok, z izjemo tistih, ki so odšli v večja mesta. Kulturno gledano Inari velja za enega od središč samijske kulture, zato je splošno znan tudi kot »prestolnica samijske kulture«.[4][5]

Ljudstvo Sami naj bi predstavljalo le 2,5 % do 5 % celotnega prebivalstva na območju Sápmi. Nobena politična organizacija ne zagovarja odcepitve, čeprav več skupin želi več ozemeljske avtonomije ali več samoodločbe za avtohtono prebivalstvo regije.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]
Tradicionalna noša Laponcev

Po popisu na Laponskem živi okoli 70.000 pripadnikov Laponcev. Okoli 40.000 jih živi na Norveškem, 20.000 na Švedskem, 6.000 na Finskem in okoli 2.000 v Rusiji.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. "Lapland." Encyclopædia Britannica. Encyclopædia Britannica Online. Encyclopædia Britannica, 2009. Web. 24 November 2009 http://search.eb.com/eb/article-9047170.
  2. We are the Sámi – Fact sheets. Gáldu Resource Centre for the Rights of Indigenous Peoples.
  3. Anderson, Myrdene (november 1983). »The Saami People of Lapland: Four Recent Works on the Interplay of History, Ethnicity and Reindeer Pastoralism«. Nomadic Peoples. 14 (14): 57–58. JSTOR 43123201.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava); »The Lapp or Sami people«. Yokmok. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. decembra 2019. Pridobljeno 26. decembra 2019. At present, the Scandinavian media use no other term than Sámis. Institutions and the media use the word Sámi. The term "lapp" is considered pejorative.; »Saamis or Lapps«. SURI. Pridobljeno 26. decembra 2019. They call themselves saam´ or saam´lja (on the Kola Peninsula), sabme, sabmelas^ (pl. sabmela at). Other nations have called them Fenn (Finn) and since the 12th century, Lapp (e.g. the form Lop' appears in Old Russian Chronicles at about 1000 AD). The use of the name Saam has been propagated in Russia since the 1920s and in Scandinavia within the last decades. The Saamis themselves consider the name Lapp pejorative.
  4. HS: Inarin kirkonkylästä tullut saamelaisten pääkaupunki (in Finnish)
  5. Saamenmaasta, kulttuurista ja mytologiasta – Rantapallo Arhivirano 2023-03-23 na Wayback Machine. (in Finnish)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]