Saint-Avertin
Saint-Avertin | |
---|---|
47°22′0″N 0°43′36″E / 47.36667°N 0.72667°E | |
Država | Francija |
Regija | Center-Val de Loire |
Departma | Indre-et-Loire |
Okrožje | Tours |
Kanton | Saint-Avertin |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Tours Plus |
Upravljanje | |
• Župan (2001-2014) | Jean-Gérard Paumier |
Površina 1 | 13,25 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 15.000 |
• Gostota | 1.100 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 37208 /37550 |
Nadmorska višina | 46–98 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Saint-Avertin je jugovzhodno predmestje Toursa in občina v osrednjem francoskem departmaju Indre-et-Loire regije Center. Leta 2009 je naselje imelo 13.946 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v pokrajini Touraine na levem bregu reke Cher, 5 km od središča Toursa.
Uprava
[uredi | uredi kodo]Saint-Avertin je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje Tours.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselbina antični Vinciacum, kasneje Vinçay, je nastala v bližini kamnoloma, kateri se je izkoriščal za gradnjo Caesarodonuma (sedanjega Toursa).
V času Tourskega koncila leta 1161 je ozemlje Vinçaya obiskal Canterburyjski nadškof sv. Tomaž Beckett skupaj s škotskim menihom Aberdeenom. Po umoru Becketta (1170) se je Aberdeen vrnil v Vinçay in živel kot puščavnik v bližnjem gozdu Cangé. Lokalno poznan kot Avertin je postal znan po svojih zdravilnih sposobnostih, po želji prebivalstva je postal njihov duhovnik. Po njegovi smrti (1180) je bil pokopan v župnijski cerkvi, ki je postala romarsko središče. Kraj se je preimenoval v Saint-Avertin v letu 1371.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]- cerkev sv. Avertina,
- grad château de Cangé iz 13. stoletja; v začetku druge svetovne vojne junija 1940 je bil za pet dni zasežen s strani francoske vlade na čelu s predsednikom Albertom Lebrunom. Grad je po požaru 1978 sčasoma odkupila občina, kljub poskusom obnovitve deli gradu propadajo, medtem ko je grajski park prizorišče številnih dogodkov.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Uradna stran (francosko)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.