Pojdi na vsebino

Saint-Avertin

Saint-Avertin
Lega
Zemljevid
Saint-Avertin se nahaja v Francija
Saint-Avertin
Saint-Avertin se nahaja v Center-Dolina Loare
Saint-Avertin
47°22′0″N 0°43′36″E / 47.36667°N 0.72667°E / 47.36667; 0.72667
DržavaFrancija
RegijaCenter-Val de Loire
DepartmaIndre-et-Loire
OkrožjeTours
KantonSaint-Avertin
InterkomunalitetaAglomeracijska skupnost
Tours Plus
Upravljanje
 • Župan (2001-2014) Jean-Gérard Paumier
Površina
1
13,25 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
15.000
 • Gostota1.100 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
37208 /37550
Nadmorska višina46–98 m  m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Saint-Avertin je jugovzhodno predmestje Toursa in občina v osrednjem francoskem departmaju Indre-et-Loire regije Center. Leta 2009 je naselje imelo 13.946 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Touraine na levem bregu reke Cher, 5 km od središča Toursa.

Uprava

[uredi | uredi kodo]

Saint-Avertin je sedež istoimenskega kantona, vključenega v okrožje Tours.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Naselbina antični Vinciacum, kasneje Vinçay, je nastala v bližini kamnoloma, kateri se je izkoriščal za gradnjo Caesarodonuma (sedanjega Toursa).

V času Tourskega koncila leta 1161 je ozemlje Vinçaya obiskal Canterburyjski nadškof sv. Tomaž Beckett skupaj s škotskim menihom Aberdeenom. Po umoru Becketta (1170) se je Aberdeen vrnil v Vinçay in živel kot puščavnik v bližnjem gozdu Cangé. Lokalno poznan kot Avertin je postal znan po svojih zdravilnih sposobnostih, po želji prebivalstva je postal njihov duhovnik. Po njegovi smrti (1180) je bil pokopan v župnijski cerkvi, ki je postala romarsko središče. Kraj se je preimenoval v Saint-Avertin v letu 1371.

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
  • cerkev sv. Avertina,
  • grad château de Cangé iz 13. stoletja; v začetku druge svetovne vojne junija 1940 je bil za pet dni zasežen s strani francoske vlade na čelu s predsednikom Albertom Lebrunom. Grad je po požaru 1978 sčasoma odkupila občina, kljub poskusom obnovitve deli gradu propadajo, medtem ko je grajski park prizorišče številnih dogodkov.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.