Saint-Omer
Saint-Omer | |
---|---|
50°44′54″N 2°15′39″E / 50.74833°N 2.26083°E | |
Država | Francija |
Regija | Hauts-de-France |
Departma | Pas-de-Calais |
Okrožje | Saint-Omer |
Kanton | Saint-Omer-Jug Saint-Omer-Sever + Arques |
Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Saint-Omer |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Bruno Magnier |
Površina 1 | 16,4 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 14.661 |
• Gostota | 890 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 62765 /62500 |
Nadmorska višina | 0–27 m (povp. 6 m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Saint-Omer je naselje in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Pas-de-Calais. Leta 1999 je naselje imelo 15.747 prebivalcev.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži v severni Franciji ob reki Aa, 83 km severozahodno od Arrasa.
Administracija
[uredi | uredi kodo]Saint-Omer je sedež dveh kantonov:
- Kanton Saint-Omer-Jug (del občine Saint-Omer, občine Longuenesse, Tatinghem, Wizernes),
- Kanton Saint-Omer-Sever (del občine Saint-Omer, občine Clairmarais, Houlle, Moringhem, Moulle, Saint-Martin-au-Laërt, Salperwick, Serques, Tilques).
Majhen del občine se nahaja v kantonu Arques s sedežem v Arquesu. Naselje je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg teh vključeni še kantoni Aire-sur-la-Lys, Ardres, Audruicq, Fauquembergues in Lumbres s 153.523 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Naselbina je nastala in rasla okoli samostana Saint-Bertina, ustanovljenega v 7. stoletju s strani Thérouannskega škofa Audomarja, od katerega je kasneje v 9. stoletju tudi prevzela ime. Zaradi svoje mejne lege je bila pogosto sporna točka med Angleži, Flamci, Francozi in Španci, kot taka tudi cilj vojaških spopadov, ki so trajali vse do francoske revolucije. Leta 1561 je po uničenju sosednjega Thérouanna postala sedež škofije, ukinjen leta 1801.
Zanimivosti
[uredi | uredi kodo]Saint-Omer je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Gotska katedrala Notre-Dame de Saint-Omer iz 13. do 16. stoletja,
- gotska cerkev Saint-Denis iz 13. stoletja,
- muzej umetnosti Musée de l’hôtel Sandelin.
- Park Jardin public, ostanek obzidja nekdanje Vaubanove fortifikacije iz 17. stoletja, porušene v zadnjem desetletju 19. stoletja.
Osebnosti
[uredi | uredi kodo]- Joseph Liouville (1809-1882), matematik;
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- uradna stran (v francoščini)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.