Pojdi na vsebino

Sakara

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Sakkara)
Sakara
سقارة
Džoserjeva stopničasta piramida v Sakari
Sakara se nahaja v Egipt
Sakara
Sakara
Geografska lokacija: Egipt
LokacijaProvinca Giza, Egipt
RegijaSpodnji Egipt
Koordinati29°52′16″N 31°12′59″E / 29.87111°N 31.21639°E / 29.87111; 31.21639
TipNekropola
Zgodovina
Obdobje Zgodnje dinastično obdobje do srednjega veka
Uradno ime: Memfis, njegova nekropola – polje piramid od Gize do Dahšurja
TipKulturni
Kriteriji, iii, vi
Razglasitev1979 (3. zasedanje)
Evid. št.86
RegijaArabski svet

Sakara (arabsko سقارة‎‎ [sɑʔˈʔɑːɾɑ]) je obširno starodavno pokopališče (nekropola) staroegipčanske prestolnice Memfis.[1] V Sakari je veliko piramid, med njimi slavna Džoserjeva stopničasta piramida, in mastab (arabska beseda, ki pomeni klóp). Nekropola leži približno 30 km južno od sodobnega Kaira in meri približno 7 x 1,5 km.

Džoserjeva stopničasta piramida, zgrajena v času Tretje dinastije, je najstarejša povsem kamnita gradba na svetu. V Sakari je piramide zgradilo še šestnajst drugih egipčanskih kraljev. Piramide so različno ohranjene. V nekropoli so v celem faraonskem obdobju svoje grobnice in spomenike gradili tudi visoki državni uradniki. Sakara je ostala pomemben kompleks za nekraljevske pokope in kultne ceremonijale več kot 3000 let, se pravi daleč v ptolomejsko in rimsko obdobje.

Severno od Sakare je Abusir, južno pa Dahšur. Področje od Gize do Dahšurja, ki je bilo v različnih obdobjih pokopališče meščanov Memfisa, je bilo leta 1979 vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.[2]

Nekateri znanstveniki so prepričani, da ime Sakara ne izhaja iz imena egipčanskega boga pokopov Sekerja, ampak iz imena imena lokalnega berberskega plemena Beni Saqqar.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Zgodnje dinastično obdobje

[uredi | uredi kodo]
Karta najdišča
Džoserjeva stopničasta piramida, levo od nje Unasova in desno od nje Userkafova piramida

Najstarejši pokopi aristokratov so se začeli v času Prve dinastije na severni strani sakarskega platoja. Kralje so v tem času pokopavali v Abidosu. Prvi kraljevi pokop v podzemnih galerijah v Sakari je bil v času Druge dinastije. Zadnji kralj iz Druge dinastije, Kasekemui, je bil še pokopan v Abidosu, vendar je v Sakari že zgradil svoj spomenik, sestavljen iz velikega pravokotnega obzidanega prostora, znanega kot Gisr el-Mudir. Njegov spomenik je morda navdihnil gradnjo mogočnega obzidja okoli kompleksa Stopničaste piramide. Džoserjev grobni kompleks, ki je delo kraljevega arhitekta Imhotepa, vsebuje veliko lažnih zgradb in sekundarno mastabo, tako imenovano južno grobnico.

Spomeniki iz zgodnjega dinastičnega obdobja

[uredi | uredi kodo]

Staro kraljestvo

[uredi | uredi kodo]
Džoserjev pogrebni kompleks

Skoraj vsi kralji iz Četrte dinastije so za gradnjo svojih piramid izbrali druga mesta. V drugi polovici Starega kraljestva, se pravi v času Pete in Šeste dinastije, je mesto pokopov ponovno postala Sakara. Piramide Pete in Šeste dinastije niso zgrajene iz masivnega kamna, njihovo jedro pa je iz kršja. Piramide so temu primerno slabše ohranjene kot svetovno znane piramide v Gizi, ki so jih zgradili kralji iz Četrte dinastije. Unas, zadnji vladar iz Pete dinastije, je bil prvi kralj, ki je pogrebne sobe v svoji piramidi okrasil s piramidnimi besedili. V Starem kraljestvu je bilo v navadi, da so dvorjane pokopavali v mastabah v bližini piramide njihovega vladarja. V okolici Unasovega in Pepijevega piramidnega kompleksa je zato nastala množica zasebnih grobnic.

Spomeniki iz Starega krajestva

[uredi | uredi kodo]
  • Mastabet el-Fara'un, grobnica kralja Šepseskafa (Četrta dinastija)
  • piramidni kompleks kralja Userkafa (Peta dinastija)
  • Haram el-Shawaf, piramidni kompleks kralja Džedkareja
  • piramida kralja Menkauhorja
  • Tijeva mastaba
  • mastaba dveh bratov (Knumhotep in Nianhnuma)
  • piramidni kompleks kralja Unasa
  • Ptahotepova mastaba
  • piramidni kompleks kralja Tetija (Šesta dinastija)
  • Mererukova mastaba
  • Kagemnijeva mastaba
  • Ahethetepova mastaba
  • piramidni kompleks kralja Pepija I.
  • piramidni kompleks kralja Menenreja
  • piramidni kompleks kralja Pepija II.
  • Pernebova grobnica, zdaj v Metropolitan Museum of Art, New York

Spomenik iz prvega vmesnega obdobja

[uredi | uredi kodo]
  • Piramida kralja Ibija (Osma dinastija)

Srednje kraljestvo

[uredi | uredi kodo]

Od Srednjega kraljestva dalje Memfis ni bil več prestolnica Egipta. Kralji so se zato pokopavali na različnih mestih. V Sakari je iz tega obdobja samo nekaj zasebnih spomenikov.

Spomenika iz drugega vmesnega obdobja

[uredi | uredi kodo]
  • piramida kralja Hendžerja (Trinajsta dinastija)
  • piramida neznanega kralja

Novo kraljestvo

[uredi | uredi kodo]
Galerija z Apisovim sarkofagom, Brooklyn Museum Archives

V Novem kraljestvu je bil Memfis pomembno upravno in vojaško središče, po amarnskem obdobju znova prestolnica Egipta. Od Osemnajste dinastije dalje so v Sakari gradili svoje grobnice številni visoki državni uradniki. Veliko grobnico je še v času, ko je bil general, zgradil Horemheb, čeprav je bil pokopan v Dolini kraljev v Tebah. Druge pomembne grobnice so imeli vezirja Aperel in Neferenpet, umetnik Tutmoz in Tutankamonova dojilja Maija.

Številni spomeniki iz zgodnejših obdobij so takrat še stali, venda so bolj ali manj razpadli. Princ Hemveset, sin faraona Ramzesa II., se je lotil obnove spomenikov v Sakari. Med drugim je obnovil Unasovo piramido in nanjo dodal svoj napis v spomin na obnovo, in povečal Serapeum, kjer so pokopavali mumificirane svete bike Apise. Sam je bil kasneje pokopan v katakombah. Francoski egiptolog Auguste Mariette je leta 1851 v Hemvesetovi grobnici odkril edino nepoškodovano Apisovo mumijo v Serapeumu.

Spomeniki iz Novega kraljestva

[uredi | uredi kodo]

Iz obdobja Novega kraljestva je več skupin grobnic visokih uradnikov, med njimi Horemhebova, Majeva in Meritova. Reliefi in kipi iz zadnjih dveh grobnic so razstavljeni Nacionalnem muzeju antikvitet v Leidenu in Britanskem muzeju v Londonu.

Obdobja po Novem kraljestvu

[uredi | uredi kodo]

V obdobjih po Novem kraljestvu, ko je bila prestolnica Egipta v več mestih v Nilovi delti, je Sakara ostala pokopališče aristokratov. Razen tega je postala pomemben cilj romarjev v različna kultna središča. V Serapeumu so se v steno vklesale obširne podzemne galerije, v katerih se je pokopalo veliko mumificiranih ibisov, pavijanov, mačk, psov in sokolov.

Spomeniki iz poznega, grško-rimskega in kasnejših obdobij

[uredi | uredi kodo]
  • več grobnic uradnikov iz Poznega obdobja
  • Serpeum, večji del zgrajen v ptolomejskem obdobju
  • tako imenovan »krog filozofov«, spomenik pomembnim grškim mislecem in pesnikom, s kipi Hezioda, Homerja, Pindarja, Platona in drugih
  • več koptskih samostanov iz bizantinskega in zgodnjega islamskega obdobja, med nimi samostan Apa Jeremiasa

Ropanje najdišča med protesti leta 2011

[uredi | uredi kodo]

Med protesti leta 2011 so v Sakari, Abusirju in Dahšurju naredili veliko škode plenilci, ki so vdirali v skladišča artefaktov. Spomeniki so ostali večinoma nepoškodovani.[4][5]

Nedavna odkritja

[uredi | uredi kodo]

Med rutinskimi izkopavanji v katakombah psov v sakarski nekropoli, ki jih je vodil Salima Ikram, so leta 2011 odkrili skoraj osem milijonov mumificiranih živali, večinoma psov. Domneva se, da so jih tam odložili njihovi lastniki kot priprošnjo svojim bogovom.[6]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Fernandez, I., J. Becker, S. Gillies. Places: 796289136 (Saqqarah). Pleiades. Pridobljeno 22. marca 2013.
  2. ↑ Memphis and its Necropolis – the Pyramid Fields from Giza to Dahshur. UNESCO World Heritage Centre. Whc.unesco.org. Pridobljeno 18. oktobra 2009.
  3. ↑ Graindorge, Catherine. Sokar. V Redford, Donald B. (ur.). The Oxford Encyclopedia of Ancient Egypt, vol. III, str. 305–307.
  4. ↑ Egyptological Looting Database 2011.
  5. ↑ Saqqara.nl.
  6. ↑ Eight million dog mummies found in Saqqara Arhivirano 2020-12-24 na Wayback Machine..

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Sakara&oldid=6195359«