Seznam vladarjev Moldavije

To je seznam vladarjev Moldavije od prve omembe srednjeveške države vzhodno od Karpatov do njene razpustitve leta 1862, ko se je združila z Vlaško, drugo Podonavsko kneževino, da bi oblikovala sodobno državo Romunijo.

Opombe

Glede na ohlapno tradicionalno definicijo vladajoče družine je težko pripisati dinastično vladavino (načeloma so bili knezi izbrani iz katere koli veje, vključno s pankrti prejšnjega monarha – ki so bili opredeljeni kot os de domn – » od gospodarjevega mozga« ali hereghie – " dedič " (iz latinskega hereditas); institucije, zadolžene za volitve, v katerih so prevladovali bojarji, so imele nihajočo stopnjo vpliva). Sam sistem so izpodbijali uzurpatorji in je postal zastarel s fanariotsko dobo, ko so vladarje postavljali otomanski sultani. Med letoma 1821 in 1862 so bili v prakso uvedeni različni sistemi, ki so združevali volitve in imenovanja. Moldavski vladarji so tako kot vlaški in drugi vzhodnoevropski vladarji nosili naslove vojvoda ali/in gospodar (pri pisanju v romunščini je bil uporabljen izraz Domn (iz latinskega dominus).

Večina vladarjev ni uporabljala oblike imena, s katero so navedeni, nekateri pa so uporabljali več kot eno obliko lastnega imena; v nekaterih primerih je bil vladar omenjen le v tujih virih. Polna imena so bodisi sodobne različice bodisi takšna, ki temeljijo na omembah v različnih kronikah.

Seznam je posodobljen za prve vladarje po dokumentiranih študijah Ștefana S. Goroveija in Constantina Rezachevicija.

Seznam

Moldavski knezi

Rodbina Bogdan-Mušat

Portret	Vladar	vladanje	Opombe
	Dragoš I.	ok. 1347–ok. 1354	Opisan kot zgodnji vladar Moldavije, ki je bil tja poslan kot predstavnik madžarskega kralja Ludvika I., da bi vzpostavil obrambno linijo proti Zlati hordi.
	Sas	ok. 1354–ok. 1363	sin Dragoša
	Balc	ok.	sin Sasa

Rodbina Bogdan-Mušat, s posegi Besarabskih dinastij (linije Drăculeşti ) in Movilești

Portret	Vladar	Vladanje	Soproga	Opombe
	Bogdan I. Moldavski - ustanovitelj	ok. 1359–1367	Marija trije otroci	Odstavil Sasa
	Peter I.	1367 – julij 1368	Neporočen	Vnuk Bogdana I., o njegovi vladavini ni soglasja med modernimi zgodovinarji.
	Lacko (Ladislav)	julij 1368 – 1375	Ana pred 1372 en otrok	Sin Bogdana I., odstavil Petra I.
	Peter II.	1375 – december 1391	Sofija Litvanska 1387 brez otrok Olga Mazovska 1388 brez otrok	Sin Kostje in Margarete; večkrat omenjen kot Peter I. Mușat
	Roman I.	december 1391 – marec 1394	Anastasija trije otroci	Brat predhodnika.
	Štefan I.	marec 1394 – 28 november 1399	Neporočen	Sin Romana I.
	Jurij	28 november 1399 – 29 junij 1400	Neporočen	Sin Romana I., odstavljen ob intervenciji Mircea I. Vlaškega
	Aleksander I. Moldavski (Dobri)	29. junij 1400 – 1. januar 1432	Margareta iz Losoncz 1394 dvoje otrok Ana Neacsa Podolska 1405 trije otroci Ringala Litvanska 1419 (ločen 13. decembra 1421) brez otrok Marina Bratul 1421 trije otroci	Sin Romana I., ustoličil Mircea I. Vlaški
	Ilijaš I.	januar 1432 – oktober 1433 4. avgust 1435 – maj 1443	Marija Olshanki Litvanska 23. oktober 1425 trije otroci	Sin Aleksandra I.; odstavljen od Štefana II.
	Štefan II.	oktober 1433 – 13. julij 1447	Neporočen	Nezakonski sin Aleksandra I.; dejanski vladar šele od septembra 1434.
	Peter III.	maj 1444 – 1445 22. avgust – 23. december 1447 5. april – 10. oktober 1448	Sestra (neznano ime) Jánosa Hunyadi-ja pred 1445 brez otrok	Najprej je bil pod vladavino Štefana II., nato pa leta 1447 vladal sam neodvisno.
	Roman II.	13. julij – 22. avgust 1447 23. december 1447 – odst. 25. februar/5. april 1448	Neporočen	sin Ilijaša; 1. vladavina
	Čupor iz Monoszló (Ciubăr Vodă)	10. oktober – december 1448	Neznano	Ne-dinastičen ozurpator. Rojen na Hrvaškem, bil je madžarski plemič, poveljnik vojske Janoša Hunyadi-ja. Poslan je bil v pomoč Petru III., da bi odstavil njegovega brata Romana, vendar je Peter nenadoma umrl dva meseca kasneje. Čupor je prevzel prestol. Njegovo ime v direktnem prevodu Vojvoda kopališča je omenjal zgodovinar Grigore Ureche.
	Aleksanderček	december 1448 – 12. januar 1449 24. februar 1452 – 22. avgust 1454 8. februar – 25. marec 1455	Neporočen	Sin Ilijaša I.
	Bogdan II.	12. januar 1449 – 15. oktober 1451	Oltea pred 1433 šest otrok	Nečak Aleksandra I.
	Peter III. Aaron	15. oktober 1451 – 24. februar 1452 22. avgust 1454 – 8. februar 1455 25. marec 1455 – 12. april 1457	Neznano pred 1455 eden otrok	Nezakonski sin Aleksandra I.
	Štefan III. Veliki	12. april 1457 – 2. julij 1504	Evdokija Olelkovna Litvanska 5. julij 1463 Suceava trije otroci Marija Asanina Palajologina Gotska 14. september 1472 Suceava štirje otroci Marija Vojčica Vlaška 1478 trije otroci	Sin Bogdana II. Za časa njegove vladavine je Moldavija dosegla svoj zenit.
	Bogdan III. "Enooki"	2. julij 1504 – 22. april 1517	Anastasija 1510 brez otrok Ruksandra Vlaška 21. julij 1513 brez otrok	sin Štefana III. Velikega;
	Regentstvo Luke Arborejskega, gradiščana v Suceavi (22. april 1517 – 1523)			Sin Bogdana III.; tudi imenovan Štefanica.
	Štefan IV. Mlajši	22. april 1517 – 14. januar 1527	Stana Vlaška 1524 brez otrok
	Peter IV. Rareš	14. januar 1527 – 14. september 1538 9/16. februar 1541 – 2/3. september 1546	Marija pred 1529 štirje otroci Elena Srbska 1530 štirje otroci	Nezakonski sin Štefana III. Velikega.
	Štefan V. "Locust"	21. september 1538 – 20. december 1540	Kiajna pred 1540 dva otroka	Vnuk Štefana III. Velikega.
	Aleksander Kornej Hudič	21. december 1540 – 9/16. februar 1541	Neporočen	Sin Bogdana III.
	Regentka Elena Srbska (2/3. september 1546 - 30. maj 1551)			Prvi sin Petra Rareša. Odstavljen in končno spreobrnjen v Islam.
	Ilija II. Rareš	2 ali 3. september 1546 – 30. maj 1551	(poročen z več ženskami kot musliman)
	Regentka Elena Srbska (30. maj 1551 – 1. september 1552)			Drugi sin Petra Rareša je poskušal vzpostaviti zavezništvo z Ogrsko; končal pa je kot žrtev uboja s strani njegovih bojarjev, za kratek čas ga je nasledila njegova mati, ki so jo zadavili v naslednjem letu.
	Štefan VI. Rareš	30. maj 1551 – 1. september 1552	Neporočen
	Ivan Joldea	odst. 4/12. september 1552	Neporočen	Ne-dinastičen vladar. Vladal 2 ali 3 dni leta 1552.
	Aleksander IV. Lăpușneanu	12. september 1552 – 30. november 1561 10. marec 1564 – 9. marec 1568	Ruksandra Moldavska januar 1556 štirinajst otrok	Sin Bogdana III., brat Štefana IV.
	Ivan Jakob Heraklid	18. november 1561 – 9. november 1563	Nezakonska hči Mircea IV. Vlaškega brez otrok	Despot Vojvoda (Vodă), ne-dinastičen. Neuspešno je poskušal uvesti Luteranstvo v Moldavijo.
	Štefan Tomša	9. avgust 1563 – odst. 20. februar/10. marec 1564	Neznana žena vsaj dva otroka	Ne-dinastičen. Prišel na oblast po uporu bojarjev, ki so odstavili Ivana Jakoba Heraklida.
	Regentka Ruksandra Moldavska (9. marec 1568 – november 1570)			Sin Aleksandra IV. Lăpușneana.
	Bogdan IV.	9. marec 1568 – 15. februar 1572	Princeza iz rodbine Paniczewsk 1571 en otrok
	Ivan III. Grozni	15. februar 1572 – 11. junij 1574	Marija Semyonovna Rostovska 1552 Moskva dva otroka	Sin Štefana IV.; tudi imenovan cel Viteaz (Pogumni).

Portret	Vladar	Vladavina	Družina	Opombe
	Peter V. Hromi	junij 1574 – 23. november 1577 1. januar 1578 – 21. november 1579 17. oktober 1582 – 29. avgust 1591	Drăculești
	Ivan Pidkova	november–december 1577		Ne-dinastičen. Hetman v Ukrajini (1577-78), imenovan tudi Nicoară Potcoavă ali Ivan Sarpega.
	Ivan II. "Saksonski"	21. november 1579 – september 1582	Bogdan-Mușat	Nezakonski sin Petra Rareša
	Aaron Tiran	september 1591 – junij 1592 oktober 1592 – 4. maj 1595	Bogdan-Mușat	sin Aleksandra Lăpușneana; prva vladavina
	Aleksander III. Slabi	junij – avgust 1592	Bogdan-Mușat	sin Bogdana IV.; vladal tudi Vlaški (1592–1593)
	Peter VI. Kozak	1592	Bogdan-Mușat	sin Aleksandra IV. Lăpușneana
	Štefan Răzvan	1595		Ne-dinastičen.
	Jeremija Movilă	avgust 1595 – maj 1600 september 1600 – 10. julij 1606	Movilești	vnuk Petra Rareša; prva vladavina
	Mihael Hrabri	1600	Drăculești	Vladal tudi Vlaški (1593–1600) in Transilvaniji (1599–1600)
	Simion Movilă	julij 1606 – 14. september 1607	Movilești	brat Jeremije Movilă
	Mihail Movilă	24. september – oktober 1607 november – december 1607	Movileşti	sin Jeremije Movilă; prva vladavina
	Regentka Elizabeta Csomortany iz Losoncz (Oktober 1607 in december 1607 – 20. november 1611)			Sin Jeremije Movilă.
	Konstantin Movilă	oktober 1607 december 1607 – 20. november 1611	Movilești
	Štefan Tomša II.	20. november 1611 – 22. november 1615 september 1621 – avgust 1623		Ne-dinastičen. Morda sorodnik Štefana Tomše I.
	Regentka Elizabeta Csomortany iz Losoncz (22. november 1615 – 2. avgust 1616)
	Aleksander Movilă	22. november 1615 – 2. avgust 1616	Movilești
	Radu Mihnea	2. avgust 1616 – 9. februar 1619 4. avgust 1623 – 13. januar 1626	Drăculești
	Gašpar Graziani	9. februar 1619 – 29. september 1620		Ne-dinastičen.
	Aleksander IV. Ilijaš	29. september 1620 – oktober 1621 5. december 1631 – april 1633	Bogdan-Mușat	Nečak Petra VI., Arona in Bogdana IV.
	Miron Barnovski-Movilă	13. januar 1626 – julij 1629 april – 2. julij 1633	Movilești
	Aleksander "Otrok"	julij 1629 – 29. april 1630	Drăculești
	Mojzes Movilă	28. april 1630 – november 1631 2. julij 1633 – april 1634	Movilești
	Vasilij Lupu	april 1634 - 13. april 1653 8. maj – 16. julij 1653		Ne-dinastičen
	Jurij Štefan	13. april – 8. maj 1653 16. julij 1653 – 13. marec 1658

Predfanariotsko obdobje

Otomanski vpliv na volitve moldavskih vladarjev narašča od sredine 17. stoletja naprej. Od leta 1659 so izvoljeni vladarji večinoma potomci grških družin in vedno manj povezani s prvotno moldavsko vladajočo rodbino. Proces je dosegel višek z imenovanim fanariotskim obdobjem (1715-1859), kjer med vladarji že ni bilo povezave (ali pa zelo oddaljene) z dinastijo Bogdan-Musat.

Različne dinastije

Portret	Vladar	Vladavina	Rodbina	Opombe
	Jurij Gika	1658–1659	Gika
	Konstantin Șerban	1659 1661
	Štefan Lupu	1659–1661 1661		imenovan tudi Papură-Vodă (Bullrush Voivode); prva vladavina
	Evstratij Dabija	1661–1665
	Jurij Duka	1665–1666 1668–1672 1678–1683
	Ilijaš Aleksander	1666–1668	Bogdan-Mușat	Zadnji član iz rodbine Bogdan-Mușat, ki je vladala v Moldaviji; sin Aleksandra VII.
	Štefan Petriceicu	1672–1673 1673–1674 1683–1684		prva vladavina
	Dumitrašku Kantakuzino	1673 1674–1675 1684–1685	Kantakuzene	prva vladavina
	Antonij Ruset	1675–1678	Rosetti
	Konstantin Kantemir	1685–1693	Kantemirești
	Dimitrij Kantemir	1693 1710–1711	Kantemirești	prva vladavina; odstavljen od Otomanov
	Konstantin Duka	1693–1695 1700–1703
	Antioh Kantemir	1695–1700 1705–1707	Kantemirești	prva vladavina
	Komornik Ivan Buhuš	1703 1709–1710
	Mihaj Racoviță	1703–1705 1707–1709 1715–1726	Racoviță
	Nicolaj Mavrokordat	1709–1710 1711–1715	Mavrocordato	prva vladavina

Fanarioti (1711–1821)

Portret	Vladar	vladavina	Rodbina	Opombe
	Kaimakam Lupu Kostaki	1711
	Ivan Ι. Mavrokordat	1711	Mavrokordato
	Nicolaj Mavrokordat	1711–1715	Mavrokordato	druga vladavina
	Mihaj III. Racoviță	1715–1726	Racoviță
	Gregor II. Gika	1726–1733 1735–1739 1739–1741 1747–1748	Gika	prva vladavina
	Konstantin Mavrokordat	1733–1735 1741–1743 1748–1749	Mavrokordato	prvi mandat
Ruska okupacija (1739) (Rusko-Avstrijska-Turška vojna (1735–1739))
	Ivan II. Mavrokordat	1743–1747	Mavrokordato	sin of Nikolaja Mavrokordata in brat Konstantina Mavrokordata
	Iordache Stavrachi	1749
	Konstantin Racoviță	1749–1753 1756–1757	Racoviță
	Matej Gika	1753–1756	Gika
	Skarlat Gika	1757–1758	Gika
	Ivan Teodor Kalimahi	1758–1761	Kalimahi
	Gregor Kalimahi	1761–1764 1767–1769	Kalimahi	prvi mandat
	Gregor III. Gika	1764–1767 1774–1777	Gika	prvi mandat
Ruska okupacija (1769–1774) (Rusko-Turška vojna (1768–1774))
	Konstantin Moruzi	1777–1782	Mourousi
	Aleksander Mavrokordat Delibeyj	1782–1785	Mavrokordato
	Aleksander Mavrokordat Firaris	1785–1786	Mavrokordato
	Aleksander Ipsilanti	1786–1788	Ypsilanti
Habsburška okupacija (1787–1791) Vojaški poveljnik: knez Josias von Saxe-Coburg
	Emanuel Giani Ruset	1788–1789	Rosetti	imenovan Manole ali Manolache
Ruska okupacija (1788–1791) (Rusko-Turška vojna (1787–1792))
	Aleksander Moruzi	1792 1802 1806–1807	Mourousi	prvi mandat
	Mihaj Sucu	1793–1795	Soutzos	imenovan tudi Draco
	Aleksander Kalimahi	1795–1799	Kalimahi
	Konstantin Ipsilanti	1799–1801	Ypsilanti
	Aleksander Sucu	1801–1802	Soutzos
	Komornik Iordache Conta	1802
	Skarlat Kalimahi	1806 1807–1810 1812–1819	Kalimahi	odstavljen od Rusov
Ruska okupacija (1806–1812) (Rusko-Turška vojna (1806–1812)) Besarabija je priključena pod vladavino Ruskega Imperija leta 1812.
	Aleksander Hangerli	1807
	Kaimakam Iordache Ruset-Roznovanu	1807	Rosetti
	Kaimakam Metropolit Veniamin Kostache	1807–1812 1821		prvi mandat
	Mihaj Sucu	1819–1821	Soutzos
	Stolnici Manu in Rizos-Nerulos	1819
	Filiki Eteria okupacija	1821		vojaški poveljnik: Aleksander Ypsilantis
	Kaimakam Štefan Bogoridi (Ștefan Vogoride)	1821–1822

Postfanariotsko obdobje

Portret	Vladar	Vladavina	Rodbina	Opombe
	Ivan Sturdza	1822–1828	Sturdza
Ruska okupacija (1828–1834) Vojaški poveljniki: Fjodor Pahlen, Pjotr Želtuhin, in Pavel Kiseleff
Vlada po Organskem Statutu (1832–1856)
	Mihaij Sturdza	1834–1849	Sturdza
	Gregor Aleksander Gika	1849–1853 1854–1856	Gika	prva vladavina
Ruska okupacija (1853–1854) (Krimska vojna)
Protektorat vzpostavljen s Pariško pogodbo (1856–1859)
	Izredni Administrativni svet	1856
	Kaimakam Teodor Balš	1856–1857
	Kaimakam Nikolaj Vogoride	1857–1858
	Kaimakami	1858–1859		Štefan Catargiu, Vasile Sturdza in Anastasij Panu (Catargiu je odstopil leta 1858 in bil nadomeščen z Ivan A. Kantakuzino)
	Aleksander Ivan Cuza	1859–1862		vladal tudi Vlaški v personalni uniji kot Združeni kneževini Moldavije in Vlaške.
Formalna unija Moldavije in Vlaške leta 1862 kot Romunske združene kneževine. Nova ustava je bila uveljavljena leta 1866, ki je dala deželi uradno ime Romunija.

Glej tudi

• Seznam vladarjev Vlaške

Reference

• Constantin Rezachevici - Cronologia critică a domnilor din Țara Românească și Moldova a. 1324 - 1881, I. zvezek, Editura Enciclopedică, 2001,