Tolmin
Tolmin | |
---|---|
Koordinati: 46°11′8.69″N 13°44′6.54″E / 46.1857472°N 13.7351500°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Goriška |
Tradicionalna pokrajina | Primorska |
Občina | Tolmin |
Površina | |
• Skupno | 1,7 km2 |
Nadm. višina | 201,3 m |
Prebivalstvo (2024)[1] | |
• Skupno | 3.196 |
• Gostota | 1.900 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 |
• Poletni | UTC+2 |
Poštna številka | 5220 Tolmin |
Zemljevidi | |
Tolmin - Trško jedro | |
Lega | Občina Tolmin |
RKD št. | 14506 (opis enote)[2] |
Tolmin (mesto v Republiki Sloveniji z okoli 3.300 prebivalci v zgornjem Posočju in sedež istoimenske občine.
) jeTolmin je naselje na pomolu med rekama Sočo in Tolminko, ter na stiku Soške doline, Baške grape in Idrijske doline. K naselju spada še zaselka Loče in Rodne, bližnje vasi Zatolmin, Žabče in Poljubinj pa so samostojna naselja.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Tolmin je že stoletja naravno središče pokrajine, ki se po njem imenuje Tolminsko, prebivalci pa Tolminci. Tolmin je dobil tržne pravice 1820. Med prvo svetovno vojno, ko so v bližini potekale bitke na Soški fronti, je bil močno porušen. Strateška lega je tako pred prvo, kot med obema vojnama, razvoj naselja bolj omejevala, kot pa pospeševala. V obdobju po prvi svetovni vojni, ko so bili ti kraji pod Kraljevino Italijo, sta na življenje Tolmincev močno vplivala pritiska italijanskega iredentizema in fašizma.
Opis
[uredi | uredi kodo]Tolmin ima ohranjeno staro mestno jedro, moderno knjižnico, atletski stadion in kvalitetna športna igrišča. Osrednjo muzejsko institucijo predstavlja Tolminski muzej, v katerem je osrednja zbirka Naplavine obsoške zgodovine, sestavljena iz arheološkega in zgodovinsko-etnološkega dela.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Pomemben tolminski kulturni spomenik je pokopališka cerkev sv. Urha. Na območju pokopališča je bila staroslovanska nekropola. Na celotnem območju je množica ostalin iz prve svetovne vojne. Nad Tolminom je na vzpetini Kozlov rob tolminski grad (Grad Tolmin/Grad).
Cerkev sv. Duha na Javorci
[uredi | uredi kodo]Najlepši spomenik iz tega obdobja je zagotovo cerkev sv. Duha na Javorci, ki so jo nad planino Polog v dolini Tolminke zgradili avstro-ogrski vojaki, v spomin padlim tovarišem.
Tolminska korita
[uredi | uredi kodo]Tolminska korita so najnižja in najbolj južna vstopna točka v Triglavski narodni park in najpomembnejša naravna znamenitost Občine Tolmin.
Tolmin in Most na Soči sta med najpomembnejšimi železnodobnimi najdišči v tem delu Evrope, povezuje ju akumulacijsko jezero.
Turizem
[uredi | uredi kodo]Tolmin je leta 2016 nasledil naslov Alpsko mesto leta, ki ga je prevzel od Chamonixa, francoskega olimpijskega središča pod Mont Blancom.[3]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 14506«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ »Tolmin s trajnostnim razvojem do naziva Alpsko mesto leta 2016«. Prvi interaktivni multimedijski portal, MMC RTV Slovenija. Pridobljeno 21. novembra 2016.
Znane osebnosti
[uredi | uredi kodo]Mednarodno povezovanje
[uredi | uredi kodo]- Prijateljska mesta
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Občina Tolmin
- Tolminski muzej
- Turizem Dolina Soče
- DPL Posočje, društvo za prosto letenje Posočje
- Knjižnica Cirila Kosmača v Tolminu Arhivirano 2016-10-15 na Wayback Machine.
- Julijske Alpe
- Ribiška družina Tolmin
- Zavod KŠM Tolmin