Tripolitanija

Glavne province Libije

Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.

Regija je bila poseljena že v antiki. Prvič je postala pomembna kot del Kartažanskega imperija. Po porazu Kartagine v punskih vojnah je Stari Rim združil Tripolitanijo s Tunizijo in vzhodno Alžirijo v provinco Afriko pod upravo prokonzula. Med Dioklecijanovimi reformami v poznem 3. stoletju je bila vsa Severna Afrika združena v novoustanovljeno afriško diecezo, katere sestavna provinca je bila Tripolitanija.

Po padcu Zahodnega rimskega cesarstva v 5. stoletju je oblast Vandalov v Tripolitaniji azamenjalo Bizantinsko cesarstvo. V njegovi posesti je ostala do muslimanske osvojitve Magreba v 8. stoletju. Postala je del regije, v islamskem svetu znana kot Ifrikija. Njene meje so se približno ujemale mejami stare rimske province Afrike. Severna Afrika je bila uradno pod vrhovno oblastjo Abasidskega kalifata, vendar so tam vladale praktično neodvisne lokalne dinastije, kot so bili Aglabidi in kasneje Fatimidi. Avtohtoni Berberi, ki so naseljevali to območje že stoletja pred prihodom Arabcev, so v 13. stoletju v Ifrikiji ustanovili svojo avtohtono Hafsidsko dinastijo, ki je vladala do 15. stoletja, ko je severno Afriko osvojilo Osmansko cesarstvo. Tripolitanija je postala posebna provinca Osmanskega cesarstva. Leta 1911 je postala italijanska kolonija.

Po ustanovitvi Libije leta 1934 je Tripolitanija postala ena od treh glavnih provinc nove države. Drugi sta Cirenajka na vzhodu in Fezan na jugu.

Definicija

Pinkertonov zemljevid severne Afrike iz leta 1818 (izrez)

Zgodovinsko gledano je ime Tripoli označevalo regijo in ne mesta. Na enak način se danes uporablja arabska beseda Tarablus (طرابلس). Če se uporablja kot taka, pomeni mesto. Za označevanje province je potreben določilnik "provinca" (sha'biyah).

Imeni Tripoli in Tripolitanija izhajata iz grškega imena Τρίπολις (Trípolis) – Tri mesta – Oea, Sabratha in Leptis Magna. Oea je edina preživela antiko in postala znana kot Tripoli. Tripoli je zdaj glavno mesto Libije in deverozahodnega dela države.

Razen Tripolija, ki je najpomembnejše mesto v regiji, so pomembna tudi mesta Misrata, Zawiya (v bližini antične Sabratha), Gharyan, Homs (v bližini antične Leptis Magna), Tarhuna in Sirta.

Zgodovina

Stari vek

Mesto Oea na mestu današnjega Tripolija so ustanovili Feničani v 7. stoletju pr. n. št. Oeo so za nekaj časa zasedli grški kolonisti iz Cirenajke, ki so jih nato izpodrinili Puni iz Kartagine. Rimska republika je Tripolitanijo zavzela leta 146 pr. n. št. V obdobju Rimskega cesarstva je območje cvetelo. Latinsko ime Regio Tripolitania je nastalo v 3. stoletje. Leta 435 so oblast v regiji prevzeli Vandali, katere je v 530. letih izpodrinilo Bizantinsko cesarstvo pod vodstvom cesarja Justinijana I. in njegovega generala Belizarja.

Srednji vek

V 7. stoletju je Tripolitanijo osvojil Rašidunski kalifat od katerega sta jo podedovala njegova potomca Omajadski kalifat in Abasidski kalifat. Fatimidski kalifat je vladal od Tunizije do Sirije. V 40. letih 11. stoletja so v Tripolitanijo vdrli Italo-Normani, ki jih je leta 1158 izrinil Almohadski kalifat. Almohadski vazal Abu Zakarija Jahija je leta 1229 v Tuniziji ustanovil neodvisno državo, ki je kmalu zatem prevzela nadzor nad Tripolitanijo. Hafsidi so v regiji vladali do osmanske osvojitve leta 1553.

Sodobna zgodovina

Podroben zemljevid Tripolitanie

Zastava Tripolitanskega vilajeta (1864–1911)

Osmanska Tripolitanija (osmansko turško ایالت طرابلس غرب, Zvezna država Zahodni Tripoli) je bila večja od zgodovinske Tripolitanije in je vključevala tudi Cirenajko. Pod Karamanidi, ki so vladali od leta 1711 do 1835, je Tripolitanija postala praktično neodvisna država. Osmanska oblast v regiji je trajala do leta 1911/1912, ko jo je po italijansko-osmanski vojni postopoma okupirala Italija.

Po prvi svetovni vojni je arabska republika Al-Jumhuriya al-Trabulsiya ali Tripolitanska republika razglasila neodvisnost Tripolitanije od italijanske Libije. Razglasitvi Tripolitanske republike jeseni 1918 je sledila uradna razglasitev njene neodvisnosti na Pariški mirovni konferenci leta 1919 (Versajska mirovna pogodba). Tripolitanska republika je bila prva uradno razglašena republika v arabskem svetu, vendar je dobila malo podpore mednarodnih sil in je do leta 1923 razpadla. Italiji pod fašističnim diktatorjem Benitom Mussolinijem je do leta 1930 uspelo ponovno vzpostaviti popolno oblast nad Libijo.

Italijanska Tripolitanija je bila od 26. junija 1927 do 3. decembra 1934 samostojna kolonija, potem pa je bla združena z Libijo. Italijanski fašisti so na meji med Tripolitanijo in Cirenaiko blizu sredozemske obale zgradili Marmorni slavolok, ki se je zgledoval po rimskih slavolokih zmage.

Uradni grb Italijanske Tripolitanije

Tripolitanija je v poznih 30. letih dvajsetega stoletja doživela velik razvoj s Tripolijem kot modernim "zahodnjaškim" mestom. Provinca Tripoli (italijansko Provincia di Tripoli) je bila ustanovljena leta 1937 in se uradno imenovala Commissariato Generale Provinciale di Tripoli (Generalni komisariat province Tripoli). Libija je veljala za provinco Kraljevine Italije in je obstajal do leta 1943.

Med drugo svetovno vojno je puščava severne Afrike postala bojišče med italijanskimi fašisti in Britanci. Italiji se je leta 1941 pridružila nacistična Nemčija. Britanci iz Egipta so po zmagi nad nemškim feldmaršalom Erwinom Rommelom in njegovim Afriškim korpusom pri El Alameinu oktobra 1942 potisnili Nemce in Italijane proti zahodu. V Maroku in Alžiriji so se v operaciji Bakla novembra 1942 izkrcali Američani. Od koncu vojne leta 1945 do leta 1951, ko je bila razlašena neodvisnost Libije, je Tripolitanijo in Cirenajko upravljala britanska vojaška uprava. Italija se je leta 1947 uradno odrekla svoji zahtevi po libijskem ozemlju.

V Kraljevini Libiji je imela Tripolitanija status provinceod leta 1951 do 1963, ko jo je sistem provinc zamenjal sistem gubernij. Tripolitanija je bila razdeljana na gubernije Homs, Zawiya, Jabal al Gharbi, Misrata in Tarabulus.