Upravna delitev Črne gore

Upravna razdelitev Črne gore je upravno-prostorska razdelitev države Črne gore.

Črna gora je razdeljena na 24 občin (opština). To vključuje 21 občin na ravni okrožja in 2 mestni občini (črnogorsko gradska opština / градска община) z dvema pododdelkoma občine Podgorica, navedenimi spodaj. Vsaka občina lahko vsebuje več mest.^[1]^[2]

V zgodovini je bilo ozemlje države razdeljeno na »nahije«.

Regije Črne gore – ki jih je za statistične namene oblikoval Statistični urad – nimajo upravne funkcije. Upoštevajte, da druge organizacije (tj. Nogometna zveza Črne gore) uporabljajo različne občine kot del podobnih regij.

Nedavno ustavljene:

Občina Petnjica (2013)
Občina Gusinje (2014)
Mestna občina Tuzi (2018)

Mestna občina:

Največje in glavno mesto Črne gore je Podgorica je razdeljena na:
- Mestna občina Golubovci
- Mestna Občina Tuzi

Cetinje ima status prestolnice. Drugi večji mesti sta Nikšić in Pljevlja.

Zveza občin Črne gore je nacionalno združenje lokalnih oblasti Črne gore.^[3]

Andrijevica	Bar	Berane
Bijelo Polje	Budva	Cetinje
Danilovgrad	Gusinje	Herceg Novi
Kolašin	Kotor	Mojkovac
Nikšić	Petnjica	Plav
Plužine	Pljevlja	Podgorica
Rožaje	Šavnik	Tivat
Tuzi	Ulcinj	Žabljak

Najmlajša občina je Petnjica, ponovno ustanovljena 2013.^[4], po tem, ko je bila ukinjena leta 1957.^[5]

Kotarji

V Socialistični Republiki Črni gori so obstajali tudi kotarji (črnog. srez).

Sedeži teh upravni enot so bili: Cetinje, Ivangrad (danes Berane), Nikšić, Pljevlja in Titograd (danes Podgorica).

Kotarji so bili ukinjeni z Zakonom o osnovama društvenog i političkog uređenja Narodne Republike Crne Gore 22. julija 1957 in prenehali obstajati 1. januarja 1958.

Zgodovina ustroja

V času Kraljevine Črne gore je obstajalo 10 regij (črnog. oblast) in 56 kapetanij (1910).

Do leta 1921 so obstajali tudi okraji, kot nižji nivo razdelitve regije.

V začetku druge svetovne vojne je na področjih pod nadzorom Zemaljskog antifašističkog vijeća narodnog oslobođenja Crne Gore i Boke in partizanov obstajalo tudi 20 vaških ter 15 občinskih narodnoosvobodilnih odborov (NOO), ki so delovali v ilegali. Državljanske spore so reševali na prvi stopnji vaški NOO-i, njihova odločitev pa je bila izvršna, če vrednost spora ni presegala 3000 italijanskih lir. Izvršna telesa NOO-ja so bila pretežno sestavljena iz članov Komunistične partije Jugoslavije, ki se je v tistem času zavzemala za ustanovitev Črne Gore kot suverene federalne države v sklopu Demokratične Federativne Jugoslavije.

V Beranamih je bil 21. julija 1941 osnovan prvi narodnoosvobodilni odbor v Novi Jugoslaviji in Črni gori. Prvi predsednik odbora je bil Aleksandar Bojović.^[6]

V začetku aprila 1944 v Črni gori obstaja 11 regijskih, 50 občinskih in nekaj sto vaških NOO, pa še nekaj regijskih in občinskih NOO, ki so v ilegali delovali na zasedem območju.

Po vojni so obstajali mestni, občinski in regijski NOO-i. Število se je na osnovi Zakona o područjima srezova i opština u NR Crnoj Gori (Službeni list NR Crne Gore«, br. 16 od 9. srpnja 1955) zmanjševal do prenehanja delovanja regij (1. januarja 1958), krajevni NOO-ji pa so se preoblikovali v krajevne skupnosti, njihovo število pa se je povečevalo.

Sklici

↑ Opštine Arhivirano 2022-01-22 na Wayback Machine., Direktorat za lokalnu samoupravu
↑ »Draft of Regional Development Law«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2020. Pridobljeno 9. julija 2022.
↑ »Union of Municipalities of Montenegro«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2015. Pridobljeno 9. julija 2022.
↑ www.vijesti.me Arhivirano 2016-03-07 na Wayback Machine., "Skupština je odlučila da Petnjica bude opština, kako je predviđeno izmjenama Zakona o teritorijalnoj organizaciji. ", Dražen Đurašković, objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
↑ www.pobjeda.me. Nezadostno utemeljena ob reformi lokalne samouprave iz leta 1957, je občina Petnjica, čeprav v nasprotju z voljo prebivalcev, ukinjena in administrativno pripojena k občini Berane. objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.
↑ Petešić, Ćiril; Bilandžić, Dušan (predgovor) Katoličko svećenstvo u NOB-u : 1941-1945., Vjesnikova press agencija – VPA & ČGP Delo, OOUR Globus, Zagreb, 1982., str. 25.

Literatura

Lejlić, Šemsudin. Društveno-ekonomski položaj opštine u političkom sistemu Jugoslavije : doktorska disertacija, Univerzitet u Sarajevu, Fakultet političkih nauka „Veljko Vlahović“, Sarajevo, 1977., COBISS.BH 1119238, COBISS.CG 1119238
Šećković, Damjan. Opština – samoupravna i osnovna društveno-politička zajednica, Centar za marksističko obrazovanje Opštinske konferencije Saveza komunista, Titograd, 1982., COBISS.CG 726797
Zakon o uređenju varoškijeh opština : sa Pravilnikom varoškijeh opština, 2. izd., Kr. cr. državna štamparija, Cetinje, 1914., COBISS.CG 2246160
Đorđević, Vesna (prir.) Pregled promena administrativno-teritorijalne podele kod opština : 1991-2002, Savezni zavod za statistiku, Beograd, 2002., ISBN 86-7479-050-X, COBISS.CG 10446864

[1] Opštine Arhivirano 2022-01-22 na Wayback Machine., Direktorat za lokalnu samoupravu

[2] »Draft of Regional Development Law«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2. januarja 2020. Pridobljeno 9. julija 2022.

[3] »Union of Municipalities of Montenegro«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. novembra 2015. Pridobljeno 9. julija 2022.

[4] www.vijesti.me Arhivirano 2016-03-07 na Wayback Machine., "Skupština je odlučila da Petnjica bude opština, kako je predviđeno izmjenama Zakona o teritorijalnoj organizaciji. ", Dražen Đurašković, objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.

[5] www.pobjeda.me. Nezadostno utemeljena ob reformi lokalne samouprave iz leta 1957, je občina Petnjica, čeprav v nasprotju z voljo prebivalcev, ukinjena in administrativno pripojena k občini Berane. objavljeno 28. svibnja 2013., pristupljeno 4. srpnja 2013.

[6] Petešić, Ćiril; Bilandžić, Dušan (predgovor) Katoličko svećenstvo u NOB-u : 1941-1945., Vjesnikova press agencija – VPA & ČGP Delo, OOUR Globus, Zagreb, 1982., str. 25.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]