Pojdi na vsebino

Vsi sveti

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vsi sveti
Naslikal Fra Angelico
Uradno imeFestum omnium sanctorum
Druga imenavsi svetniki
Obeležujejo gaanglikanska cerkev
pravoslavna cerkev
luteranci
rimskokatoliška cerkev[1]
in metodisti,[2]
med drugimi kristjani
Liturgična barvabela
Vrstakrščanstvo
Pomenobčestvo kristjanov na zemlji z zveličanimi v nebesih in trpečimi v vicah
Praznovanjasveta maša, obredi na pokopališču, ljudski običaji
Obeleževanjegoreča sveča, krizantema
Začetek31. oktober opoldne
Konec2. november opolnoči
Datum1. november (zahodno krščanstvo)
nedelja po binkoštih (vzhodno krščanstvo)
Sorodni praznikiverne duše,
dan mrtvih

Vsi sveti (uradno latinsko ime je: Sollemnitas Omnium Sanctorum) je krščanski praznik, ki se v spomin na zveličane člane Cerkve v nebesih obhaja 1. novembra.[3]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Rudolph Blättler: Naši sveti zavetniki (vinjeta za mesec november)[4]
Rudolf von Alt: Pogled na Panteon 1835; vidita se Berninijeva zvonika.

Spomin godov mučencev

[uredi | uredi kodo]

Že od začetka krščanstva so verniki praznovali godove posameznih apostolov in mučencev. Sveti Janez Zlatousti v 4. stoletju omenja, da zahodna Cerkev posveča spominu svetih mučencev poseben dan.

Panteon spremenjen v cerkev

[uredi | uredi kodo]

Praznik vseh svetnikov pa je uveden za časa papeža Bonifacija IV. Povezan je s poganskim svetiščem Panteonom.

V času, ko so vladali v Rimu še konzuli in senatorji,[5] je Agripa s svojimi legijami pokoril Sase in nekaj drugih zahodnih rodov. Komaj se je zmagoslavno vrnil z vojsko v Rim, je že prišla novica, da so se Perzijci uprli zoper rimsko gospostvo. Senat je tudi zadušitev tega upora poveril Agripu; posrečilo se mu tudi to in prisilil jih je k plačevanju letnega davka. V Rimu je na čast vseh poganskih bogov dal zgraditi sijajen tempelj, ki so ga po tem imenovali Panteon. Čudoviti hram stoji še danes in je ena od najzanimivejših in najlepših mestnih stavb. Krščanskega bizantiskega cesarja Fokasa (Phokas 602–610) je zaprosil papež Bonifacij IV., naj mu dovoli, da kakor so pogani v Panteonu častili vse bogove, tako naj bi smeli na podoben način odslej častiti kristjani vse svetnike na čelu z Blaženo devico Marijo.

Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. 10. maja 610 slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi kupolo in niso več nadlegovali ljudi. Papež je dal prepeljati semkaj osemindvajset vozov kosti mučencev in zmolivši veroizpoved jih je shranil tukaj. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu; krščanski verniki pa naj tukaj prejmejo Gospodovo sveto telo in kri. Tako je postal poganski Panteon krščansko svetišče, posvečena cerkev svetniških relikvij vseh Božjih svetnikov.[6]

Posvetitev stavbe Panteona v cerkev ga je rešila pred zapuščenostjo, porušenjem in najhujšim oropanjem, ki je doletelo v srednjem veku večino antičnih rimskih stavb. To opisuje tudi Pavel Diakon, ki omenja, kako je bizantinski cesar Konstans II., ki je obiskal Rim v juliju 663, poropal vse antične okrase po mestu, ki so bili iz žlahtne kovine, med drugimi tudi tiste iz bivšega Panteona, ter jih poslal v Carigrad.

Praznik prestavljen in razširjen

[uredi | uredi kodo]

Gregor III. je v Rimu pri svetem Petru posvetil posebno kapelo v cerkvi v čast Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom. Velike množice romarjev so vsako leto za 13. maj prihitele v Rim.[7] Toda pokazalo se je, da v tem času primanjkuje v Rimu živeža za številne tujce. Zato je Gregor IV. [8] leta 835 ta praznik izrečno preložil na dan 1. novembra ter hkrati naročil Ludviku Pobožnemu, naj v frankovski državi uvede ta praznik.[9]

Pozneje se je razširilo praznovanje godu vseh svetnikov na vesoljno Cerkev.[7]

Pomen praznika

[uredi | uredi kodo]
Češčenje Jagnjeta (Gentski oltar, brata Van Dyck), 2. polovica 15. stoletja.
  • Praznik je izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.[10]
  • Število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej v bogoslužju.
  • Na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom v češčenju svetnikov opustimo.[7]
  • Cerkev na dan vseh svetnikov praznuje spomin vseh tistih poveličanih duš, od katerih ni morda ostalo niti imena; vendar one ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.[6]
  • Državni praznik dan mrtvih se v Sloveniji časovno skoraj pokriva s praznikom vseh svetih; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni istovetna, kar se vidi tudi iz opisa državnega praznika. Krščanski pisatelj opisuje ta praznik takole:
  • Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni dan mrtvih, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« [11] Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje Cerkev v hvalospevu, »radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.« [3]
  • Po besedah svetega Bernarda nam končno Cerkev predstavlja veliko svetnikov, ki so živeli v različnih stanovih in okoliščinah zato, da bi nas spodbudila k njihovemu češčenju, posnemanju njihovih kreposti in k prizadevanju, da bi tudi mi prišli nekoč k njim v nebeško blaženost.[12]

Viri

[uredi | uredi kodo]
  • B. Bangha: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • S. Bálint: Ünnepi kalendárium I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép-

európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977.

  • O. Bitschnau: Das Leben der Heiligen Gottes. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883.
  • F. Chobot: A pápák története. Pátria, Rákospalota 1909.
  • S. Čuk: Svetnik za vsak dan I-II, Ognjišče Koper 1999.
  • C. L. Dedek: Szentek élete I, Kiss János, Budapest 1899.
  • C. L. Dedek: Szentek élete II, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.
  • A. Ender: Die Geschichte der Katholischen Kirche, Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja).
  • Gy. Goyau: A pápaság egyetemes története. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal).
  • E. Horváth: Régészet, Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011
  • N. Kuret: Praznično leto Slovencev I-II. Družina, Ljubljana 1989.
  • Leto svetnikov I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973).
  • Lexikon für Theologie und Kirche I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • M. Vogel: Szentek élete I (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900.
  • M. Vogel: Szentek élete II, (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900.

Opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ Marty, Martin E. (2007). Lutheran questions, Lutheran answers : exploring Christian faith. Minneapolis: Augsburg Fortress. str. 127. ISBN 978-0-8066-5350-1. Pridobljeno 1. novembra 2011. All Lutherans celebrate All Saints Day, and many sing, "For all the saints, who from their labors rest. . ."
  2. ↑ Laura Huff Hileman (2003). »What is All Saint's Day?«. The Upper Room (United Methodist Church). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 26. januarja 2012. Pridobljeno 31. oktobra 2011. Saints are just people who are trying to listen to God's word and live God's call. This is "the communion of saints" that we speak of in the Apostle's Creed -- that fellowship of believers that reaches beyond time and place, even beyond death. Remembering the saints who have helped extend and enliven God's kingdom is what All Saints Day is about.
  3. ↑ 3,0 3,1 Silvester Čuk. Svetnik za vsak dan II. str. 197.
  4. ↑ Otto Bitschnau. Das Leben der Heiligen Gottes. str. 813.
  5. ↑ v 1. stoletju pr. n. št.
  6. ↑ 6,0 6,1 Crescen Lajos Dedek. Szentek élete II. str. 335s.
  7. ↑ 7,0 7,1 7,2 Anton Strle. Leto svetnikov IV. str. 233.
  8. ↑ Gregor IV. je bil papež 827-844
  9. ↑ Niko Kuret. *N. Kuret: Praznično leto Slovencev II. str. 92.
  10. ↑ Cerkev, Katoliška. »1. november - vsi sveti«. Katoliška Cerkev v Sloveniji. Pridobljeno 29. oktobra 2018.
  11. ↑ Jn 11,25: Jezus je rekel (Marti pred obujenjem njenega brata Lazarja od mrtvih): »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje
  12. ↑ Máté Vogel. Szentek élete II. str. 281.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]


Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Vsi_sveti&oldid=6128817«