Zalavár
Zalavár | |
|---|---|
 | |
  Zalavár Zemljepisna lega na Madžarskem | |
| 46°40′12″N 17°9′25″E / 46.67000°N 17.15694°E | |
| Država |  Madžarska |
| Statistična regija | Zahodna prekodonavska |
| Županija | Zala |
| Prebivalstvo (2001[1]) | |
| • Skupno | 959\ \ |
| Poštna številka | 8392 |
Zalavár je vas na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Keszthely–Hévízi Županije Zala.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Knez Pribina (800-861) je okoli 840 dobil v fevd del Panonije zahodno od Blatnega jezera. Leta 847 ga je kralj Ludvik Nemški (804-876) postavil za mejnega grofa v Spodnji Panoniji. Za glavno mesto si je izbral Blatograd (tudi Blatenski Kostel, Blatnigrad, Mosburg) ob Blatnem jezeru. Pribina si je močno prizadeval za utrditev krščanstva in ureditev cerkvene organizacije v svoji deželi. Salzburški nadškof Liupram je večkrat obiskal Panonijo in tam posvetil vsaj pet cerkva, med njimi dve v Blatogradu. Kjer je stal nekdaj Blatograd, je danes naselje Zalavár. Prvo cerkev so zgradili 850 in jo je posvetil v čast Device Marije že omenjeni nadškof. [2]
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Popis prebivalstva Madžarske (2001)«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 21. aprila 2007. Pridobljeno 30. aprila 2011.
- ↑ Péter Vácszy. Magyarország kereszténysége a honfoglalás korában. str. 224.
- P. Váczy: Magyarország kereszténysége a honfoglalás korában. MTA, Budapest 1938.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo] | Ta članek o naselju na Madžarskem je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |
| Splošno | |
|---|---|
| Narodne knjižnice | |
