John Bunyan
 | |
| Rojstvo |
28. november 1628 Elstow[d] |
|---|---|
| Smrt |
31. avgust 1688 (59 let) London[d] |
| Državljanstvo |
 Kraljestvo Anglija[d] |
| Poklic | teolog, pisatelj, pridigar, romanopisec, tinker |
| Pokopan | Bunhill Fields |
| Podpis |
 |
John Bunyan, angleški teolog, pridigar in pisatelj, 1628–1688.
Navedki
[uredi]- Nato ga je prijel za roko in ga peljal v zelo veliko sprejemnico, ki je bila povsem zaprašena, saj je nihče ni pometal. Potem, ko sta se nekoliko razgledala, je Razlagalec poklical nekega moža, da bi pometel. Ko je ta sedaj začel pometati, se je prah začet tako obilno vrtinčiti naokoli, da se je Kristjan skoraj hkrati začel dušiti. Nato je Razlagalec rekel dekli, ki je stala tam zraven: »Prinesi sem vode in poškropi sobo,« nakar, ko je to storila, je bilo pometeno in počiščeno, da je bilo veselje.
Kristjan: »Kaj naj to pomeni?«
Razlagalec: »Ta sprejemnica je človekovo srce, ki nikoli ni bilo posvečeno po krepilni milosti evangelija. Prah je izvirni greh, in notranja pokvarjenost je umazala celotnega človeka. Ta, ki je to najprej začel pometati, je Zakon, ona pa, ki je prinesla vodo in je z njo poškropila prostor, je Evangelij. In zdaj, kakor si videl, je prvi, kakor hitro je začel pometati, dvignil toliko prahu, da z njim prostora ni bilo mogoče očistiti, ampak si se v tem prahu skorajda zadušil. To ti hoče pokazati, kako Zakon, namesto, da bi očistil srce (med njegovim delovanjem) greha, tega znova obudi, okrepi in v duši pomnoži, ravno, ko ga sicer razkrije in prepove, a nima moči, da bi ga premagal. In spet, kakor si videl, da je dekla poškropila sobo z vodo, nakar je bilo čiščenje prav lahko; to ti hoče pokazati, da ko pride vanj evangelij s svojimi krepčilnimi in dragocenimi vplivi, potem pravim, saj si videl, kako je dekla spravila prah pri škropljenju z vodo na tla, tako je greh premagan in obvladan in je duša očiščena po svoji veri in tako povsem pripravljena, da sprejme vase Kralja slave.«[1]
- Če ljudem že svet, ki je v Božjih očeh ničen, toliko pomeni, kako bo potem šele z nebesi, ki nam jih Bog priporoča? Če že tega življenja, ki ga bremeni toliko skrbi, ne želimo izgubiti, kako bo potem šele z življenjem tam zgoraj?[3]