Marija Makarovič (rođena Jagodic; Ljubljana, 15. avgust 1930) slovenački je etnolog.[1][2]

Marija Makarovič
Marija Makarovič, 1963. godine
Lični podaci
Datum rođenja(1930-08-15)15. avgust 1930.(94 god.)
Mesto rođenjaLjubljana, Jugoslavija
Zanimanjeetnolog

Biografija

уреди

Makarovič je rođena u Ljubljani 1930. kao treće dijete oca Antona i majke Rozalije. Osnovnu školu i klasičnu gimnaziju pohađala je u Ljubljani. Godine 1949. upisala je studije šumarstva, ali je odmah prešla na Filozofski fakultet, na odsjek za etnologiju. Svirala je i violinu te je uz nižu muzičku školu završila dvije godine srednje muzičke škole u Ljubljani.

Za vrijeme Drugog svjetskog rata sudjelovala je u Oslobodilačkom frontu, a 1944. godine, nakon što su braća Anton i Ladislav zatočeni i odvedeni u Dachau, grubo ju je ispitivala tadašnja ljubljanska policija. Nakon diplome na Univerzitetu u Ljubljani 1953. radila je kao kustosica u Slovenskom etnografskom muzeju. od 1953. do 1989. Od 1993. do 1997. vodila je Slovenski etnografski institut Urban Jarnik u Klagenfurtu. Godine 2001. bila je jedan od suosnivača Centra za biografska istraživanja u Ljubljani zajedno s Mojcom Ramšak.

Godine 1979. dobila je Levstikovu nagradu za svoju knjigu "Kmečka abeceda i Kmečko gospodarstvo" na slovenskem jeziku. 2014. godine dobitnica je nagrade Deklica s piščalko, koju dodjeljuje Kočevska opština za profesionalizam u području umjetnosti, kulture i društvenih nauka.

Živi u Ljubljani i udata je za etnologa Gorazda Makaroviča.

Odabrana djela

уреди
  • Narodopisna podoba Mengša in okolice COBISS.SR 713526 (Mengeš: Svet za prosveto in kulturo, Mengeš, 1958)
  • Ljudske vezenine na Slovenskem COBISS.SR 6794757 (Centralni zavod za napredek gospodinjstva: Etnografski muzej, Ljubljana, 1970)
  • Slovenska ljudska noša COBISS.SR 18340609 (Centralni zavod za napredek gospodinjstva: Slovenski etnografski muzej, Mengeš, 1971)
  • Kostanjevica in okolica: narodopisni oris COBISS.SR 9434881 (Dvajseti Dolenjski kulturni festival, Kostanjevica na Krki, 1975)
  • Kostanjevica na Krki z okolico nekoč in danes COBISS.SR 1030709 (Radio-televizija - Uredništvo izobraževalnih oddaj, Ljubljana, 1971)
  • Kmečko gospodarstvo na Slovenskem: [načini, orodja in naprave] COBISS.SR 11143681 (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1978)
  • Medsebojna pomoč na vasi na Slovenskem COBISS.SR 4388353 (Ljubljana, Muta, Gorenje, 1979)
  • Strojna in Strojanci: narodopisna podoba koroške hribovske vasi COBISS.SR 7259904 (Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982)
  • Predgrad in Predgrajci: Narodopisna podoba belokranjske vasi COBISS.SR 1109789 (Kulturna skupnost Kočevje, 1983)
  • Slovenske ljudske vezenine COBISS.SR 8706561 (Slovenski etnografski muzej, Ljubljana, 1986)
  • Tako smo živeli: življenjepisi koroških Slovencev 1, 2 COBISS.SR 37115136 (Krščanska kulturna zveza, Celovec, Celovec, Dunaj 1993/94)
  • Kmet COBISS.SR 67570176 (Scepter, Vuzenica, 1997)
  • Oblačilna kultura kmečkega prebivalstva na Tolminskem COBISS.SR 99489280 (Občina Tolmin, 1999)
  • Korte in Korčani COBISS.SR 221449216 (Samozal. Skupnosti prebivalcev, Korte, 2005)
  • Resnice posameznikov: po življenjskih pripovedih kočevarjev staroselcev in Slovencev s Kočevskega COBISS.SR 242130688 (Društvo Kočevarjev staroselcev, Dolenjske Toplice, 2008)
  • Koprivnik in njegovi ljudje: v obdobju Kočevarjev od leta 1456 do preselitve decembra 1941 in Slovencev od preloma 19. stoletja do danes COBISS.SR 254162432 (Maks Viktor, Društvo Kočevarjev staroselcev, Ljubljana, 2010)
  • Babno Polje in njegovi ljudje v metežu druge svetovne vojne COBISS.SR 273476096 (Kulturno društvo Notranjska, Cerknica, 2014)

Reference

уреди
  1. ^ „Priznanja sklada za leto 2005.”. jskd.si (на језику: словеначки). Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. 2005. Приступљено 8. 2. 2023. 
  2. ^ Ramšak, Mojca (2005). „CARPE DIEM – ZAGRABI DAN, O življenju in etnološkem opusu dr. Marije Makarovič” (PDF). etno-muzej.si (на језику: словеначки). Приступљено 11. 3. 2023.