Adria Airways

Adria Airways

IATA ICAO Klicni znak JP ADR ADRIA
Ustanovljen	1961
Konec delovanja	30. 9. 2019
Matično letališče	Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana
Glavna pristajališča	Letališče Priština Letališče Tirana
Program pogostih letov	Miles & More
Čakalnica	Senator Lounge
Včlanjen v zvezah	Star Alliance
Velikost flote	20
Destinacije	22 + 5
Sedež podjetja	Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana Zgornji Brnik, Cerklje na Gorenjskem, Slovenija
Ključni ljudje	Holger Kowarsch, direktor
Spletna stran	http://www.adria.si

Adria Airways je bila največja slovenska letalska družba in nacionalni prevoznik ter članica združenja letalskih prevoznikov Star Alliance. Sedež podjetja je bil na Zgornjem Brniku, Cerklje na Gorenjskem. Opravljala je redne in čarterske lete na 31 destinacij v 23 večinoma evropskih držav. Matično letališče družbe je bilo Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana v neposredni bližini Spodnjega Brnika. Nekdanji nacionalni letalski prevoznik Adria Airways je po 58 letih delovanja šel v stečaj. Zadnji let je bil iz Pariza v Ljubljano 30.09.2019 in je domov pripeljal srebrne odbojkarje.

Zgodovina

1960: Prva leta

Inex-Adria Avipromet, Douglas DC-6B, na letališču Le Bourget, leta 1971.

Adria Airways Douglas DC-6B JFK

Adria Airways Caravelle Manteufel

Inex-Adria Avipromet DC-9-33 na letališču Frankfurt leta 1976.

YU-AJX DC9 Inex Adria EMA 01-09-80

McDonnell Douglas MD-82 Adria Airways

Adria Airways, DHC-7, na letališču Stuttgart, leta 1989.

Adria Airways Boeing 737-53C

Adria Airways Fokker 100 Stegmeier

Airbus A320-231, Adria Airways

Adria Airways, Airbus A320-231, S5-AAB na letališču Frankfurt leta 2003.

Canadair Regional Jet CRJ-100LR, Adria Airways

S5-AAL CRJ900 Adria CPH

Letalska družba je bila ustanovljena marca 1961 kot Adria Aviopromet. Prvi direktor družbe je bil Mirko Zlatnar, ki je pred tem skušal na letališču Lesce ustanoviti podobno podjetje z imenom Slovenski aerotransport. V avgustu je Adria od družbe KLM kupila dve letali DC-6B in začela leteti prve komercialne lete z nizozemsko posadko. Adria je opravila svoj prvi let z domačo posadko decembra 1961.

Adria Airways Switzerland Saab 2000

Skozi naslednja leta je Adria opravljala turistične lete iz Nemčije, Združenega kraljestva, Nizozemske in Skandinavije na jadransko obalo.

Z odprtjem novega ljubljanskega letališča je Adria preselila bazo iz Zagreba v Ljubljano. Leta 1969 se je družba združila s srbsko družbo InterExport v Beogradu, tako se je družba preimenovala v Inex-Adria Aviopromet (Inex-Adria Airways). Flota se je znova začela spreminjati.

1970: Letala na reaktivni pogon

V letu 1969 je letalska družba kupila prvo reaktivno letalo McDonnell Douglas DC-9-30 s 115 sedeži. Pričela se je modernizacija flote, ki je dovoljevala Adrii, da začne znova delovati na turističnih letih.

Septembra 1969 so odprli prvo redno linijo Ljubljana–Beograd.

Tako je družba imela marca 1970 v lasti štiri letala Douglas DC-6B in eno letalo Douglas DC-9-30 ter eno naročeno.

Leta 1972 je Adria z najetim letalom Douglas DC-8-55 vzpostavila redne lete v ZDA in Kanado. Zaradi nizkega povpraševanja so bili že prihodnje leto ukinjeni. Povečalo pa se je število turističnih letov, prav tako je Adria začela leteti na rednih linijah v Jugoslavijo.

1980: Modernizacija

Leta 1980 je bila Adria že spoštovana letalska družba s svojimi turističnimi ter rednimi leti.

Maja 1981 je Adria kupila tri nova letala McDonnell Douglas MD-80. Eno izmed teh letal se je kasneje zaletelo v goro na Korziki. Vsi na krovu so bili mrtvi.

V letu 1982 je družba začela izpeljevati turistične povezovalne lete v Nemčijo in Švico, ki so bili pomembni zaradi internacionalnega prometa.

Leta 1984 je Adria uvedla prvo redno mednarodno linijo Ljubljana–Beograd–Larnaca.

Poslovanje Adrie je bilo zdaj zelo dobro, zato so istega leta podpisali tudi nakup 5 novih letal Airbus A320. Prav tako so kupili dve novi letali Dash 7 zaradi Zimskih olimpijskih iger v Sarajevu.

Tako je Decembra 1985 Adria imela štiri McDonnell Douglas DC-9-30, dve McDonnell Douglas DC-9-50, eno McDonnell Douglas MD-81, tri McDonnell Douglas MD-82 in dve letali Dash-7. Leto pozneje se je floti pridružilo še eno letalo McDonnell Douglas MD-82. Zaradi programa o rekonstruiranju je Adria leta 1986 zapustila združenje Inex, postajala je neodvisna družba in spremenila ime v Adria Airways.

Kmalu je postala tudi članica IATA.

V letu 1989 je v floto prispel prvi A320, triinštirideseti, ki jih je do takrat izdelal Airbus. Poganjali so ga prvi motorji IAE (IAE Engines).

Adria Airways Letalska šola

Adria Airways Letalska Šola je bila ustanovljena leta 1980 v sodelovanju s Fakulteto za strojništvo Univerze v Ljubljani. Namen šole je bil usposabljanje pilotov v Sloveniji za potrebe Adrie Airways. Flota letalske šole je bila na vrhuncu namensko enotna in je imela vsa letala izključno enega proizvajalca: Piper Aircraft, obsegala je: 5 letal Piper PA-38 Tomahawk, 1 letalo Piper PA-28 Warrior, 2 letala Piper PA-28 Arrow, 1 dvomotorno letalo Piper PA-34 Seneca in 1 simulator letenja FNTP II za IFR šolanje in šolanje za certifikat MCC - letenje v veččlanski posadki preden so kandidati lahko pristopili na type rating za McDonnell Douglas DC-9, McDonnell Douglas MD-80 ali Airbus A-320.

Letalska šola je kasneje spreminjala floto, najprej je prodala dvomotorno letalo, ki ga je mogla najemati iz Avstrije, večinoma Diamond DA-42, kasneje so odprodali še enega Arrowa in Warriorja, začelo se je hitro mešati proizvajalce letal brez jasne strategije. Kupili so se trije zelo lahki SportCruiserji za osnovno šolanje in en TB-10 Tobagoto za IFR šolanje, prihajalo do zamud. Če se je nekdo šolal na enem tipu letala in je bil na servisu je mogel čakati, saj so bila vsa letala namenska in ni bilo prekrivanja. Mešanje proizvajalcev letal brez jasne strategije je znižalo kvaliteto šolanja poleg kadrovskih in organizacijskih težav v zadnjih letih. Enotna flota šolskih letal z dobro razpoložljivostjo je bila le obleden spomin v zadnjih letih.

Letalo	št.	Izvor	Vloga
Piper PA-38 Tomahawk	5	ZDA	PPL(A), NVFR, FI(A)
Piper PA-28 Warrior	1	ZDA	PPL(A), NVFR, aerotaxi
Piper PA-28 Arrow	2	ZDA	CPL(A), SE/IR, aerotaxi
Piper PA-34 Seneca	1	ZDA	CPL(A), MEP, ME/IR, aerotaxi
CAE Inc. FNTP II	1	Kanada	SE/IR, ME/IR, MCC

1990: Nastajanje rednega prevoznika

Ko je Jugoslavija pričela razpadati, se je ustavila tudi turistična industrija na Jadranu. Septembra 1990 sta v floto priletela še dva nova Airbusa A320. Decembra 1990 je bil podpisan referendum o neodvisnosti Slovenije, deklariran je bil 25. junija 1991. 28. junija 1991 so Jugoslovanska letala napadla Adriin hangar na Brniku in poškodovala štiri letala. Novi Airbus A320 je bil delno poškodovan, zato je odletel v Toulouse na skoraj enoletno popravilo.

Precej so bili poškodovani tudi letali Dash-7 in en DC-9-30. Ostala letala so bila parkirana na bližnjem letališču Celovec in so se tako izognila bombardiranju. Adria je bila v tem letu predvsem zelo zaposlena z registracijami.

Leta 1991 je družba imela 13 letal: tri Airbus A320, štiri MD-82, en MD-81, tri DC-9-30 in dva Dash-7. Dve letali A320, ki naj bi jih dostavili v juniju 1991 so bili prodani drugim družbam.

Adria Airways je ob končanem lastninjenju, ko je leta 1996 Republika Slovenija opravila prevzem tričetrtinskega deleža, postala slovenska nacionalna družba, pričela je z rekonstrukcijo ter vzpostavila nove linije v Evropo.

Leta 1996 je družba začela dogovore z Lufthanso.

Aprila 1997 je Adria naročila dva nova Bombardier CRJ-200LR z opcijo naročila enega več. Letala so bila dostavljena leta 1998, ko sta oba Dash-7 on dva DC-9-30 zapustila floto Adrie.

CRJ-200 je bil najboljša možnost za redne in dovolj pogoste lete iz Ljubljane. Leta 1999 je flota Adrie vključevala tri letala Airbus A320 in tri letala CRJ-200LR.

2000: Pridobivanje novih trgov

Adria je leta 2000 začela povezovati mesta na Balkanu z Zahodno Evropo z bazo v Ljubljani. Začeli so leteti v mesta Sarajevo, Skopje, Ohrid in Tirana, in jih povezovati s Skandinavijo, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Francijo. Ko se je končala vojna na Kosovu, je bila Adria prvi prevoznik, ki je začela leteti tja. Marca 2000 je prišlo četrto novo letalo CRJ-200LR.

Maribor je bil leta 2000 povezan z Münchnom, vendar le za kratek poletni čas.

Leta 2001 je tudi Adria čutila padanja potnikov, ki so posledica terorističnih napadov 11. septembra 2001.

Julija 2002 je Bombardier Aerospace izbral Adrio za eno izmed glavnih delavnic v Evropi, za letala CRJ.

Leta 2004 je Adria prevzela še šesto letalo CRJ-200LR in se 18. novembra pridružila največjemu svetovnemu združenju prevoznikov Star Alliance.

Leta 2005 je družba pridobila še tretjo letalo CRJ-200LR.

Eno leto za tem so najeli dve letali Boeing 737-500 (112 sedežev) kot rezultat med letali CRJ-200 (50 sedežev) in A320 (162 sedežev).

Leta 2007 je prevoznik naročil dve novi letali Bombardier CRJ-900, ki sta bili dostavljeni v maju. Med poletjem je družba vključevala en Airbus A320, en Boeing 737-500, dva CRJ-900LR in sedem CRJ-200LR.

Novembra 2007 so naročili dve novi letali Bombardier CRJ-900 NextGen in zaključili leto v majhnem profitu.

V letu 2008 je uprava Adrie preklicala naročilo letala CRJ-1000 NextGen ter ga spremenila v nakup petih novih CRJ-900. Leto je bilo zaključeno s 3M€ izgubo.

Čez leto dni so podpisali pogodbo za nakup dveh novih letal Airbus A319. Načrt je bil nadomestiti A320 z novimi letali A319.

Dva A320 sta bila v letu 2009 prodana drugim letalskim družbam.

2010: Prodaja in stečaj

Leta 2016 je bila družba prodana nemškemu skladu 4K Invest. Že leto prej je bila ločeno prodana Adria Airways Tehnika, in sicer poljski družbi Linetech Holding.

Konec novembra 2018 je uprava Adrie Airways podpisala pismo namere s predstavniki podjetja Suhoj o dolgoročnem najemu 15 letal tipa Suhoj Superjet 100. Dobava prvih letal je bila predvidena v pomladi 2019. Do dogovora ni prišlo.

Dne 30.09.2019 v ponedeljek je posadka Adrie Airways izvedla zadnji čarterski let z letalom CRJ900 iz Pariza CDG in pripeljala slovenske športnike nazaj v Ljubljano. Zaposleni so to izvedli brezplačno, stroške povratnega leta je krila potovalna agencija Palma.

Družba je 30. 9. 2019 na kranjsko okrožno sodišče vložila predlog za stečaj. Razgrašen je bil bankrot družbe, za sabo pa je pustila 90 milijonov evrov dolgov.

Destinacije

Pregled rednih in čarterskih destinacij Adrie Airways.

	matično letališlče (hub)
	celoletna linija
	sezonska linija (poletni vozni red 2019)

Redne destinacije iz Ljubljane

Airbus na Letališču Jožeta Pučnika

Adria Airways, Bombardier CRJ-900, S5-AAK, na letališču Frankfurt leta 2011.

Adria Airways, Bombardier CRJ-200LR, S5-AAH, med pristankom na Frankfurtu, leta 2010.

Adria Airways, Airbus A320, S5-AAT, v retro barvah.

Flota

Nekdanja flota

Pregled flote Adrie Airways, zadnjič posodobljeno: avgust 2019.

Tip letala	Št. letal	Dobava	Št. sedežev	Različica letala in registracije	Opombe
Airbus A319-100	3	0	142/144	A319-111: S5-AAX A319-132: S5-AAP, S5-AAR	S5-AAP in S5-AAR 144 sedežev, S5-AAX 142 sedežev
Bombardier CRJ-700	2	0	70	CRJ-700ER: S5-AAY, S5-AAZ	S5-AAZ na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Luxair.
Bombardier CRJ-900	9	?	86/90	CRJ-900ER: S5-AFB CRJ-900LR: S5-AAK, S5-AAL, S5-AAN, S5-AAO, S5-AAU, S5-AAV S5-AFA, S5-AFC	S5-AAV v barvah Star Alliance. Predvidena širitev flote z dodatnimi CRJ-900 v 2020. Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Lufthansa. Dve letali na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Austrian Airlines.
Saab 2000	4	0	50	S5-AFE, S5-AFF, S5-AFG, S5-AFJ	Eno letalo na posoji pod t.i. wet lease pogoji pri letalski družbi Swiss International Air Lines.
Skupno	20	?	1556

Nekdanja flota

Pregled nekdanjih letal Adrie Airways.

Adria Airways, Boeing 737-500 na letališču London Gatwick, leta 2005.

Tip letala	Št. letal	Čas uporabe	Opombe
Airbus A320-200	5	1989–2015
Boeing 737-400	1	2007–2007
Boeing 737-500	3	2006–2009
Bombardier CRJ-100/200	9	1998–2016
De Havilland Canada Dash 7	2	1984–1998
Douglas DC-6A	1	1971–??
Douglas DC-6B	4	1961–??
Douglas DC-8-55	1	1972–1972
Saab 340	2	2006–2008	tovorni letali
Sud Aviation SE 210 Caravelle	1	??–??

Lastništvo

Lastniška struktura družbe na dan 29.8.2016:

• AA INTERNATIONAL AVIATION HOLDING GmbH - 100,00 %

Nesreče

• 19. marec 1972, YU-AHR, v nesreči letala DC-9-32 v Adnu (Jemen) je umrlo vseh 30 potnikov, letalo je bilo posojeno EgyptAiru. Pilot je ponoči pristajal vizualno (brez pomoči pristajalnega sistema) in se zaletel v goro poleg letališča.
• 23. november 1974, YU-AJN, v Beogradu je DC-9-32 pristal na njivi koruze 2570 metrov pred pristajalno stezo in zagorel. Vsi potniki in člani posadke, skupno 50 ljudi, so se uspešno rešili. Letalo je bilo posojenu takratnemu nacionalnemu prevozniku Jugoslavije - Jatu. Letalo je bilo pobarvano v Jatove barve, prav tako so ga upravljale njihove posadke.
• 30. oktober 1975, YU-AJO, ko je DC-9-32 Inex-Adrie Avioprometa zadel v tla 8.5 km pred pristankom na praškem letališču. Pilot je v gosti megli pristajal po neregularnem postopku, saj je bilo objavljeno, da vodenje po višini ("glide slope") letališkega pristajalnega sistema ILS ne deluje. Letalo se je v megli spustilo v korito Vltave in se v predelu Prage Suchdol zaletelo v breg. Umrlo je 75 ljudi od 120, večinoma čeških turistov na letu iz Tivata v Prago. Nesrečo je preživela tudi stevardesa Tatjana Rijavec.
• 10. september 1976, YU-AJR, trčenje v zraku nad Vrbovcem (Hrvaška) med Hawker Siddeley Tridentom družbe British Airways in Douglas DC-9-31 Inex-Adrie Avioprometa je umrlo vseh 176 ljudi v obeh letalih oziroma 113 v slovenskem. Vzrok trčenja je bila napaka kontrolorjev v zagrebški kontroli letenja, ki so zaradi preobremenjenosti, slabe opreme ter slabe medsebojne koordinacije dopustili križanje letal na isti višini, tik pred trčenjem pa poskušali opozoriti pilote Inex-Adrie le v hrvaškem jeziku. To je druga najhujša nesreča na svetu z letali iz družine DC-9-30.
• 1. december 1981, YU-ANA, Let 1308 Inex-Adrie Avioprometa se je med približevanjem letališču Ajaccio zaletel v goro San Pietro, pri čemer je umrlo vseh 180 ljudi. To je najhujša nesreča na svetu z letali iz družine MD-80 in druga najhujša nesreča v Franciji. Vzrok nesreče je splet okoliščin, med drugim meglenega vremena, nepreciznega komuniciranja med pilotom in kontrolorji, močnih vetrov, ki so letalo v čakalnem krogu iznad morja zanesli nad korziške hribe, ter nepozornosti/sproščenosti posadke letala, ki je dopustila navzočnost otroka v kabini in se ni zavedala, kje je letalo glede na teren in se je prepozno odzvala na opozorila sistema za zaznavo ovire pred letalom.

Incidenti

• Leta 1984, YU-AIF, je DHC-7 po napaki pilota na Brniku pristal brez spuščenih koles.
• Konec 80-let, YU-AJF, letalu DC-9-32 se je v Zagrebu zaradi trdega pristanka prelomil trup.

Glej tudi

• Seznam letalskih prevoznikov

Viri

• Kladnik, Darinka Zgodovina letalstva na Slovenskem: od začetkov do današnjih dni, ZIP - Zavod za intelektualno produkcijo, Ljubljana 2008 (COBISS)

Zunanje povezave

• Domača spletna stran Adrie Airways (archive.org)