Pojdi na vsebino

Amsterdam

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Amsterdam
Mesto in občina
Amsterdam iz zraka
Zastava Amsterdam
Zastava		Grb Amsterdam
Grb
Geografska lega Amsterdama
Geografska lega Amsterdama
Koordinati: 52°22′N 4°54′E / 52.367°N 4.900°E / 52.367; 4.900
DržavaZastava Nizozemske Nizozemska
ProvincaZastava Severne Holandije Severna Holandija
Upravljanje
 • županFemke Halsema
Površina
 • Mesto in občina219 km2
 • Kopno166 km2
 • Voda53 km2
 • Metropolitansko obm.
1.815 km2
Nadm. višina−2 m
Prebivalstvo
 (6. maj 2012)[4]
 • Mesto in občina820.654
 • Gostota3.506 preb./km2
 • Urbano
1.209.419
 • Metropolitansko obm.
2.289.762
DemonimAmsterdamčan
Amsterdamčanka
Časovni pasUTC+01 (CET)
 • PoletniUTC+02 (CEST)
Poštne številke
1011–1109
Omrežna skupina020
Avtomobilska oznaka 
Spletna stranwww.amsterdam.nl

Amsterdam je glavno mesto Nizozemske in je v pokrajini Severna Holandija, v zahodnem delu države. Mesto, ki je zaradi svojih številnih kanalov znano tudi kot »Severne Benetke«, ima 821.752 prebivalcev (2015) in je v severnem delu Randstadta, šeste največje konurbacije tj. družitve mest v Evropi, z okoli 6.500.000 prebivalci. Ocenjuje se, da v širšem mestnem območju Amsterdama živi 1.500.000 ljudi. Ime mesta pomeni »jez na reki Amstel« ter se nanaša na začetke prve naselbine, ki se je nahajala na današnjem trgu Dam.

Amsterdam je bil zgolj majhna ribiška naselbina vse do konca 12. stoletja, med nizozemsko zlato dobo pa je postal eno najpomembnejših pristanišč na svetu, po zaslugi velikanskega razvoja trgovine. Tedaj je postal svetovno središče financ in diamantov. V 19. in 20. stoletju se je Amsterdam močno razširil in oblikovala so se nova satelitska mesta v njegovi okolici.

Amsterdam je finančno in kulturno središče Nizozemske. V njem imajo sedež velike nizozemske korporacije, med njimi 7 izmed 500 največjih na svetu, vključno s Philipsom in ING. Znana amsterdamska borza, članica Euronexta, je v središču mesta. Glavne znamenitosti Amsterdama, poleg zgodovinskih kanalov, so Rijksmuseum, Muzej Van Gogha, hiša Ane Frank, sloveča Rdeča četrt in kavarne s kanabisom, ki v mesto privabijo okoli 15.854.000 turistov letno.[5]

Leta 1928 je Amsterdam gostil Poletne olimpijske igre, osrednji Olimpijski Stadion, ki so ga takrat zgradili prav v ta namen pa je danes prenovljen in gosti različne kulturne in športne prireditve.[6]

Etimologija imena

[uredi | uredi kodo]

Ime Amsterdam izvira iz imena Aemstelredamme, kar pomeni Jez nareki Amstel[7]. Mesto je namreč nastalo ob jezu, ki so ga zgradili na reki Amstel po poplavah v letih 1170 in 1173. Ob jezu so zgradili tudi most. Ime se v pisnih virih prvič pojavi v dokumentu z dne 27. oktobra 1275, v kateri piše, da so homines manentes apud Amestelledamme (ljudje, živeči v bližini Aemstelledamma).[8] oproščeni plačila mitnine pri prečkanju mostu.[9] [10] Leta 1327 se je ime vasi spremenilo v Aemsterdam.[9][11]

Zgodovina mesta

[uredi | uredi kodo]

Amsterdam je dobil mestne pravice leta 1300, po drugih virih pa leta 1306.[12] Razcvet mesta se je začel v 14. stoletju, predvsem zaradi trgovanja s Hansami.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]

Amsterdam je pobraten z mnogimi svetovnimi mesti:

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »Kerncijfers voor Amsterdam en de stadsdelen«. os.amsterdam.nl (v angleščini). Research and Statistics Service, City of Amsterdam. 1. januar 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. julija 2013. Pridobljeno 4. aprila 2007.
  2. ↑ »Area, population density, dwelling density and average dwelling occupation«. os.amsterdam.nl (v angleščini). Research and Statistics Service, City of Amsterdam. 1. januar 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2013. Pridobljeno 13. avgusta 2008.
  3. ↑ »Actueel Hoogtestand Nederland« (v nizozemščini). Pridobljeno 18. maja 2008.
  4. ↑ »Gemiddelde bevolking per regio naar leeftijd en geslacht« (v nizozemščini). Statistics Netherlands. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 3. septembra 2013. Pridobljeno 9. julija 2007.
  5. ↑ »Basic figures from Amsterdam | Amsterdam.info«. www.amsterdam.info (v angleščini). Pridobljeno 2. novembra 2017.
  6. ↑ »Athletics« (nl). Olympisch Stadion Amsterdam (v angleščini). SOSA. Arhivirano iz spletišča dne 21. decembra 2008. Pridobljeno 8. novembra 2008.
  7. ↑ Encyclopædia Britannica Eleventh Edition, Vol 1, pp. 896-898.
  8. ↑ »The toll privilege of 1275 in the Amsterdam City Archives« (v angleščini). Stadsarchief.amsterdam.nl. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 6. januarja 2016. Pridobljeno 10. oktobra 2010.
  9. ↑ 9,0 9,1 Berns, Jan; Daan, Jo (1993). Hij zeit wat: de Amsterdamse volkstaal (v nizozemščini). Haag: BZZTôH. str. 91. ISBN 90-6291-756-9.
  10. ↑ Een kleine geschiedenis van Amsterdam, page 19. Geert Mak. (1994) Uitgeverij Atlas, Amsterdam/Antwerpen,
  11. ↑ Een kleine geschiedenis van Amsterdam,pp 18-20. Geert Mak. (1994) Uitgeverij Atlas, Amsterdam/Antwerpen,
  12. ↑ »De geschiedenis van Amsterdam« (v nizozemščini). Municipality of Amsterdam. Arhivirano iz spletišča dne 18. maja 2008. Pridobljeno 21. maja 2008.
  13. ↑ »Sister Cities« (v angleščini). Beijing Municipal Government. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 16. julija 2017. Pridobljeno 23. junija 2009.
  14. ↑ »Sister Cities of Istanbul« (v angleščini). Arhivirano iz spletišča dne 27. maja 2009. Pridobljeno 1. julija 2009.
  15. ↑ Erdem, Selim Efe (1. julij 2009). »İstanbul'a 49 kardeş« (v turščini). Radikal. Pridobljeno 22. julija 2009. 49 sister cities in 2003

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Amsterdam
Stub icon

Ta članek o naselju na Nizozemskem je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Amsterdam&oldid=6304339«