Pojdi na vsebino

Parlament Finske

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Redakcija dne 19:13, 24. julij 2024 od Botopol (pogovor | prispevki) (izogib preusmeritvi predloge)
(razl) ← Starejša redakcija | prikaži trenutno redakcijo (razl) | Novejša redakcija → (razl)
Parlament Finske

Suomen eduskunta
Finlands riksdag
Tip
Tip
enodomni
Zgodovina
Ustanovitev9. maj 1906
PredhodnikSuomen maapäivät
Vodstvo
Prvi podpredsednik
Antti Rinne, SD
od 1. junij 2021
Drugi podpredsednik
Juho Eerola, Stranka Fincev
od 7. junij 2019
Struktura
Sedeži200
Struktura
Dolžina mandata
4 leta
Plača6.614 mesečno[a]
Volitve
Proporcionalno predstavništvo
Prve volitve
16. april 1907
Zadnje volitve
14. april 2019
Naslednje volitve
2023
Mesto zborovanj
The seat of the legislature is the Parliament House in Helsinki
Parlamentarna hiša, Helsinki
Spletno mesto
eduskunta.fi
Ustava
Ustava Finske
Opombe
  1. €6,945 for MPs who've worked more than four years, and €7,408 for MPs who've worked for more than 12 years.[1]

Parlament Finske (finsko Suomen eduskunta; švedsko Finlands riksdag) je enodomni in zakonodajni organ Finske, ustanovljen 9. maja 1906.[2] V skladu s finsko ustavo suverenost pripada ljudstvu, to oblast pa nosi parlament.[3] Parlament sestavlja 200 članov, od katerih jih je 199 izvoljenih vsaka štiri leta iz 13 veččlanskih okrožij, ki izvolijo od 7 do 36 članov po proporcionalni D'Hondtovi metodi. Poleg tega je en član iz Ålandov.

Zakonodajo lahko sproži vlada ali eden od poslancev. Državni zbor sprejema zakonodajo, odloča o državnem proračunu, potrjuje mednarodne pogodbe in nadzoruje delovanje vlade. Lahko povzroči odstop finske vlade, preglasi predsedniški veto in spremeni ustavo. Za spremembo ustave morata amandmaje potrditi dva zaporedna sklica z vmesnim volilnim ciklusom ali jo sprejeti kot izredni zakon z večino 167/200. Večina poslancev deluje v poslanskih skupinah. Od ustanovitve parlamenta leta 1905 je parlamentarno večino le enkrat imela ena sama stranka: Socialni demokrati na volitvah leta 1916. Za pridobitev večine v parlamentu so torej potrebne koalicijske vlade. Te praviloma tvorita vsaj dve od treh zgodovinsko velikih strank: Socialni demokrati, Sredinska stranka in Nacionalna koalicija. Ministri so pogosto, vendar ne nujno, poslanci. Parlament se nahaja v središču Helsinkov.

Zadnje državnozborske volitve so bile 14. aprila 2019.

Parlamentarna hiša v središču Helsinkov

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Kansanedustajien palkkiot ja kulukorvaukset«. www.eduskunta.fi.
  2. »Eduskunnan historia«. historianhavinaa.net. Pridobljeno 2. januarja 2018.
  3. Constitution of Finland (PDF). 1999. str. 1. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 12. junija 2020. Pridobljeno 10. decembra 2021.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]